NA PLATNICE ŠOLSKIH ZVEZKOV RISAL BOARDE, ZDAJ JIH IZDELUJE SAM

NA PLATNICE ŠOLSKIH ZVEZKOV RISAL BOARDE, ZDAJ JIH IZDELUJE SAM

• četrtek, 1. december 2016

Medtem ko v dneve vse bolj reže mraz in našo sapo spreminja v puhaste oblačke, nekaj sto metrov višje sledi v sneg že nekaj časa zarezujejo robovi, ostrejši od zimskega mraza.

In v letu, ko se na veliko piše o novi znamki skakalnih smuči, ki bodo morda na smučarskih skakalnicah in letalnicah prinašale rekorde, pa o drugih velikih imenih zimske športne industrije, v delavnici nekje na Gorenjskem Jure Sodja izdeluje prav posebne snowboarde. MOONCHILD SNOWBOARDS. 

KO TRENINGE IN TEKMOVALNOST ZAMENJATA SVOBODA IN ZABAVA

Jure je v osnovnošolskih časih kar osem let treniral alpsko smučanje, ki pa se mu je zaradi tekmovalnosti, treningov, sledenju navodilom trenerjev zamerilo. Takrat, sredi 90., je bordanje pridobivalo na priljubljenosti in tako si je Jure sposodil bratovo desko in se že prvi dan na njej povsem navdušil nad tem športom. 

"Na boardu mi ni nihče govoril, kako naj se peljem, kako naj se držim, zame je bila to popolna svoboda po dolgih letih. Lahko sem skakal, kot sem hotel," se spominja Jure, ki mu je bilo všeč tudi to, da takrat tekmovalno snowboardanje še ni bilo prisotno. "Vse je bil lifestyle in zabava." Od tistega prvega dne pred dvajsetimi leti je strasten boarder.

OD SNEŽNIH PARKOV DO PROSTRANIH TERENOV IN CELCA

Na začetku je bil najbolj entuziastičen, scena se je tudi v Sloveniji počasi razvijala, veliko so deskali po snežnih parkih, Jure je v enem od njih tudi delal. "Nikoli nisem bil tako uspešen kot nekateri kolegi, sam krivim pomanjkanje talenta in telesno višino," pravi o tem, zakaj se je odrekel tekmovalnim ambicijam. Sčasoma se je naveličal tudi snežnih parkov, hkrati pa ga je od freestyle snowboardanja odvrnilo to, da je bilo vse bolj podobno gimnastiki. "Kar preveč časa sem potreboval, da sem se odlepil od parkov in ponovno začel uživati v prostranih terenih, na celcu, v naravi."

A odkar izdeluje svoje deske, se je je vrnilo tudi skorajda začetniško navdušenje nad tem športom. Želja po oblikovanju in izdelavi desk je v njem tlela ves ta čas. "V šolske zvezke sem na platnice risal dizajne boardov. Seveda se mi takrat ni sanjalo, da bi jih lahko izdeloval doma."

KO MNOŽIČNO PROIZVODNJO ZAMENJA LASTNA DELAVNICA

Tudi njegova poklicna pot je bila nekaj časa povezana prav s tem. Če je včasih razmišljal, kaj bi počel, da bi zaslužil, je pred tremi leti začel razmišljati drugače – početi tisto, kar bi ga veselilo. Najprej je pomislil na izdelavo skejtov, po brskanju po forumih in spletu pa ugotovil, da bi morda lahko izdelal tudi lastno snežno desko. V tistem času je po slučajno prek razpisa dobil delo pri slovenskem proizvajalcu smuči in desk, kjer naj bi razvijal prav boarde.

"Na prvi pogled se je zdelo, da bo to moja sanjska služba, a sem kmalu ugotovil, da delati boarde za masovno proizvodnjo, po navodilih produktnega vodja ter budnim očesom šefa,  uokvirjen v  40-urni obvezni delavnik ...  ni  tisto, kar mi prinaša zadovoljstvo." Strast do tega športa bi tako postala vsakodnevna obveza in Jure je spoznal, da bi kaj kmalu tudi ugasnila. Po enem mesecu je pustil službo in se vrnil v prejšnjo, kjer dela kot projektant strojev. A želja po ustvarjanju ni minila, še več, Jure nikoli ni bil bolj motiviran, da naredi svoj board.

MOONCHILD SNOWBOARDS

A tudi ta trenutek ni prišel čez noč. Preden se je lotil prve deske, je leto dni prebiral literaturo o izdelavi. "Na spletu sem našel forum o ročno izdelanih smučeh in deskah, nekaj vpogleda v izdelavo desk sem dobil med enomesečnim delom pri proizvajalcu, kakšno stvar sem vprašal sodelavca v trenutni službi, ki mimogrede izdeluje tekmovalne deske," opisuje Jure, ki se je tako na izdelavo prvega boarda dobro pripravil. Priprave pa niso bile le teoretične, temveč tudi praktične. Izdelati je namreč moral tudi nekaj orodij, med njimi sta bila najpomembnejša vakuumski nastavljivi kalup in orodje za izdelavo profila sredic.

Nato je nabral ves potreben material za izdelavo deske. Večino je naročil kar prek spleta. In tako je 1. decembra 2015, torej točno pred letom dni, nastal prvi board. V minulem letu jih je izdelal še osem, nekaj pa jih je sredi dela. "Seveda imajo vsi prostor za izboljšave, a sem z njimi na snegu užival, kot že dolgo ne. Tako ni šel prav noben board v nič, vse sem sam in s pomočjo prijateljev testiral," pravi Jure in z nasmeškom doda, da je enega seveda izdelal tudi za ženo. Tudi njegovo ženo Petro sem na Pepermintu že predstavila, izdeluje prekrasne slaščice, in oba sta zares kreativna in navdihujoča. Tako kot njuni zgodbi. <3 o:p="">

In tako je nastala znamka Moonchild Snowboards. Jure se trudi, da z vsako desko naredi nekaj novega, saj se tako lahko največ nauči, hkrati pa sledi svoji ideji, da nikoli ne izdela dveh enakih boardov.

Še pred nekaj leti so si bili boardi po zunanju obliki na mah podobni: pravilnih oblik, spredaj in zadaj zakrivljeni. V zadnjih petih letih pa je prišlo do razcveta tudi pri oblikovanju snežnih desk. "Postali so zanimivih oblik, razvijati so se začeli tudi splitboardi in powdersurfi, na katerih se pelješ brez vezi," spreminjajoče se trende razloži Jure. S tem se je odprlo ogromno možnosti, tako glede oblike kot same konstrukcije desk.

KAKO NASTANE SNEŽNA DESKA?

Če se je pri izdelavi prve deske tudi sam zgledoval po eni, ki jo je videl na spletu, pa je vse ostale zasnoval sam. In kakšen je pravzaprav načrtovalski in produkcijski proces za eno desko? Idejo kdaj razvija zelo dolgo, razmišlja, kaj bi delovalo za cel sneg. Nato v 3d programu nariše desko, ki naj bi imela želene vozne lastnosti, nato obliko prilagaja tako dolgo, da je tudi vizualno lepa. Spet drugič si nov board izmisli na hitro.

"Idejo lahko dobim iz stvari, ki sploh niso povezane z bordanjem, lahko tudi iz glasbenega besedila. Seveda v dobi interneta nisem imun na slike zanimivih boardov, vendar sem bom potrudil in vsakega naredil na svoj način," opisuje rokodelec, ki po izrisani 3d obliki določi še konstrukcijo deske. Nato obliko boarda v naravni velikosti natisne na papir in jo preriše na leseno sredico, ki jo pripravi za sestavo boarda.

"Pripravim še ostale materiale, kot so drsna obloga, steklena in karbonska vlakna ... Vse to sestavim v kalupu, zlepim z epoksi smolo ter vakuumiram 15 ur. Nato sledi končna obdelava z brušenjem, izdelavo strukture drsne obloge, grafična podoba in na koncu še lakiranje." Jure za svoje deske uporablja leseno zgornjo oblogo, medtem ko večina snowboard industrije uporablja plastično.

Na vprašanje, koliko časa porabi za izdelavo ene deske, odgovori: "Ko delaš deske ročno izdelave, sploh vsako drugačno, pri tem pa ne uporabljaš nobenih šablon ali orodji za serijsko proizvodnjo, je bolje, da ne meriš časa. Izdelavo vsake deske začneš iz nule. Če hočeš, da je izdelek kakovosten, se moraš posvetiti vsakemu procesu v izdelavi." A njemu je izdelava boardov zares v veselje, zato mu ni žal nobene od vloženih ur, čeprav delo kombinira z redno službo, ob tem pa ima še druge hobije. Tako si kdaj želi, da bi imel dan 30 ur.

VSAKA DESKA JE DRUGAČNA

S serijskimi proizvajalci desk se po količini izdelanih boardov resda ne more primerjati, a ima rokodelski pristop k izdelavi tudi veliko prednosti in odlik. Vsaka deska je drugačna, za razliko od velikih proizvajalcev z masovno proizvodnjo mu ni težko eksperimentirati. Serijsko izdelane deske so tudi bolj konvencionalne, saj so tveganja za morebitne napake v konstrukciji in proizvodnji, prevelika. Če se kaj zalomi, gre lahko v nič nekaj tisoč desk. Pri butični proizvodnji, če lahko Juretovi znamki  tako rečem, tega tveganja ni, saj gre za eno desko. Tudi zato si lahko več dovoli, izdeluje nenavadne oblike, uporablja naravnejše materiale.

VOŽNJA PO GLOBOKEM SNEGU JE DUŠA BOARDANJA

"Najraje izdelujem deske, ki se najbolje obnesejo v celcu. Vožnja po globokem snegu je osnova, duša boardanja, in je tista stvar, v kateri uživa vsak boarder. Nekatere deske so narejene tako izrazito za globok sneg, da je vožnja po steptanem smučišču že težavna.  Seveda je vse poplačano, ko zapelješ v celca.  Tega  si industrija ne more privoščiti."

Jure meni, da popolne oblike deske ni. Vsaka ti nudi drugačne občutke in zadovoljstvo na snegu. V zadnjem obdobju je, predvsem v Ameriki, prišlo do pojava powdersurfanja, boardanja brez vezi. In ker je v Evropi takšno desko težko dobiti, jo je Jure izdelal sam. In na njej užival kot pred 20 leti, ko je začenjal deskati.

"Ker se zadnja leta čutim bolj povezan z naravo, sem ravno sedaj dokončal tudi svoj prvi splitboard, obliko, ki jo v svojo ponudbo počasi dajejo tudi industrijska podjetja. Gre za desko, ki se za vzpon na goro razstavi v turne smuči. Na vrhu se ponovno sestavi in se pelje dol kot board."

ŽELJA: DA BI PRISPEVAL K RAZVOJU BOARDANJA

Čeprav so boardi Moonchild Snowboards za zdaj še Juretov hobi, ime še ogromno idej za prihodnost, na žalost pa premalo časa, da bi vse potekalo tako hitro, kot bi si želel. Po drugi strani pa mu to, da ima ob svoji znamki tudi redno službo, omogoča ustvarjalno svobodo brez prilagajanja trgu v apetitu po zaslužku. 

"Mislim, da lahko postaneš resnično dober v neki stvari le, če jo delaš z dušo in srcem. Tako si želim, da bom lahko nekoč rekel, da je Moonchild prispeval vsaj majhen delček k boardanju, pa naj bo z eksperimentiranjem in posledično razvojem boardov, ali pa k nepozabnim užitkom posameznikov na belih strminah."

Moonchild Snowboards lahko spremljate tudi tu:

FACEBOOK x INSTAGRAM x VLOG