SLIDER





MADEINSLO
Prikaz objav z oznako MADEINSLO. Pokaži vse objave

NA PLATNICE ŠOLSKIH ZVEZKOV RISAL BOARDE, ZDAJ JIH IZDELUJE SAM

četrtek, 01. december 2016

Medtem ko v dneve vse bolj reže mraz in našo sapo spreminja v puhaste oblačke, nekaj sto metrov višje sledi v sneg že nekaj časa zarezujejo robovi, ostrejši od zimskega mraza.

In v letu, ko se na veliko piše o novi znamki skakalnih smuči, ki bodo morda na smučarskih skakalnicah in letalnicah prinašale rekorde, pa o drugih velikih imenih zimske športne industrije, v delavnici nekje na Gorenjskem Jure Sodja izdeluje prav posebne snowboarde. MOONCHILD SNOWBOARDS

KO TRENINGE IN TEKMOVALNOST ZAMENJATA SVOBODA IN ZABAVA

Jure je v osnovnošolskih časih kar osem let treniral alpsko smučanje, ki pa se mu je zaradi tekmovalnosti, treningov, sledenju navodilom trenerjev zamerilo. Takrat, sredi 90., je bordanje pridobivalo na priljubljenosti in tako si je Jure sposodil bratovo desko in se že prvi dan na njej povsem navdušil nad tem športom. 

"Na boardu mi ni nihče govoril, kako naj se peljem, kako naj se držim, zame je bila to popolna svoboda po dolgih letih. Lahko sem skakal, kot sem hotel," se spominja Jure, ki mu je bilo všeč tudi to, da takrat tekmovalno snowboardanje še ni bilo prisotno. "Vse je bil lifestyle in zabava." Od tistega prvega dne pred dvajsetimi leti je strasten boarder.
OD SNEŽNIH PARKOV DO PROSTRANIH TERENOV IN CELCA
Na začetku je bil najbolj entuziastičen, scena se je tudi v Sloveniji počasi razvijala, veliko so deskali po snežnih parkih, Jure je v enem od njih tudi delal. "Nikoli nisem bil tako uspešen kot nekateri kolegi, sam krivim pomanjkanje talenta in telesno višino," pravi o tem, zakaj se je odrekel tekmovalnim ambicijam. Sčasoma se je naveličal tudi snežnih parkov, hkrati pa ga je od freestyle snowboardanja odvrnilo to, da je bilo vse bolj podobno gimnastiki. "Kar preveč časa sem potreboval, da sem se odlepil od parkov in ponovno začel uživati v prostranih terenih, na celcu, v naravi."

A odkar izdeluje svoje deske, se je je vrnilo tudi skorajda začetniško navdušenje nad tem športom. Želja po oblikovanju in izdelavi desk je v njem tlela ves ta čas. "V šolske zvezke sem na platnice risal dizajne boardov. Seveda se mi takrat ni sanjalo, da bi jih lahko izdeloval doma."

KER NI NAŠLA POPOLNIH ČEVELJCEV, SI JIH JE IZDELALA SAMA

četrtek, 18. avgust 2016

Miriam Muha - MIMI je vsestranska kreativka, ki me dobesedno vsak teden navduši s kakšno novo noro idejo in seveda izvedbo. Celjska arhitektka, oblikovalka nakita, dodatkov za dom in tudi modna oblikovalka se je pred kratkim lotila tudi izdelave čeveljcev, ki so tako drugačni, da jim enostavno moram nameniti objavo. 

Ideja za prve espadrile je prišla povsem spontano, pravi Mimi. Brskala je po FB, Instagramu in Pinterestu (hm, zveni kot moj najljubši hobi:), vse je bilo preplavljeno s trendom letošnjega poletja - ali lanskega poletja ali vseh poletij v sedemdesetih - espadrilami. 

NINA ŠTAJNER • ILUSTRATORKA, KI JO OBČUDUJE ŽE 80 TISOČ LJUDI

četrtek, 11. avgust 2016


Kako naj opišem Nino? Lahko začnem kar s tem, da bi lahko tej 28-letni ilustratorki, ki v zadnjem času riše predvsem prikupne živali, rekli tudi slovenska Beatrix Potter, saj veste, slovita ustvarjalka, ki je ustvarila Petra Zajca in druge živalske like. Najbrž bi Nina na tem mestu skromno protestirala,  ampak naj svoje povejo tudi srčki in komentarji skoraj 80 tisoč občudovalcev njenega dela na Instagramu. Ps: Med Slovenci imajo najbrž več sledilcev samo nekateri vrhunski športniki :)

YUMMI • MEHKI, LEPI IN UDOBNI NEDRČKI

torek, 26. julij 2016


Punce, saj poznate tisto misel Home is where the bra isn't, a ne? Modrčki, ki objemajo naše prsi, so kdaj zares neudobni, kar pa želi spremeniti nova slovenska znamka spodnjega perila, ki v ospredje postavlja udobje, z mladostno podobo pa ustvarja nedrčke, ki jih bomo z veseljem nosile ves čas, tudi med poležavanjem doma.

ŠTRIKULA • PREPLETENA LEPOTA ZA DOM IN ZATE

sobota, 09. julij 2016


Odgovor na zadnje vprašanje, ki sem ga zastavila Maši, bom postavila čisto na začetek objave o tej kranjski ustvarjalki in izjemni punci (boste videli, da si ne izmišljujem).


"ŠTRIKULA je zabavna, inovativna in drugačna. Vsi izdelki so ročno izdelani z veliko mero pozornosti, spoštovanja (in ljubezni). Prizadevam si za čim bolj trajnostne izdelke, vsak je preplet narave in urbanega minimalizma. Želim si, da bi ljudje začeli bolj spoštovati naravo in njene prebivalce in to tudi vključili v svoj slog (življenja)."

HANA KARIM • MED GEOMETRIJO NAKITA IN NEPOPOLNO ELEGANCO UPORABNE KERAMIKE

torek, 05. julij 2016


Hana. Rešila je enega od prvih Pepermintovih vprašalnikov in že takrat smo jo (s)poznali kot oblikovalko, ki se v procesu oblikovanja in iskanja najbolj svojega izraza ne boji eksperimentirati. Z oblikami, glazurami, dodatki. Ves ta čas nas je navduševala s svojim nakitom – z drznimi, statement kosi na eni in ljubkimi ptički na drugi strani.

KOPALKE S PODPISOM DVEH PRIJATELJIC • FRACHELLA BY GIAKIARA

petek, 10. junij 2016


Na četrtkov večer, ko je nič kaj poletni dež prenehal, sta pred Tozdom ob Ljubljanici dve Mateji, Mateja Kogoj in Mateja Škraba, predstavili linijo kopalk Frachella by GiaKiara. 

Svet mode in modnih dodatkov dekletoma ni tuj, obe ste zagotovo že videli ne le v vlogi modelov, ampak tudi v vlogi kreatork. Mateja Škraba ustvarja nahrbtnike in torbe pod znamko Frachella, Mateja Kogoj pa je za svoj prvi oblikovalski projekt izbrala prav kopalke. Tudi zato, ker sta prijateljici že od nekdaj morski deklici, kar sta pokazali tudi v lookbooku svoje znamke. 


Enodelne črne kopalke s trakovi na hrbtu so le prvi model iz njune linije. Oblikovalki namreč že načrtujeta nove kroje, detajle in barve kopalk. Letošnje poletje (saj res, kje ste, vroči dnevi?) bomo punce zaplavale v enodelnih kopalkah, bikinije pa pozabile v omari. Zaradi detajlov na hrbtu lahko te kopalke nosimo kot majico s kratkimi hlačami ali krilom, ko se odpravimo na hladno pijačo, kosilo ali sprehod ob obali. 


Samo še na poletje počakamo, velja?

Foto: Katarina Veselič
SaveSaveSaveSaveSaveSaveSaveSaveSaveSave
SaveSave

MURKSLI • LONGBOARDI IZ SLOVENSKEGA LESA

sreda, 08. junij 2016



Žiga Komperšek je svoj prvi longboard izdelal leta 2009. Deske so ga, kot pravi, vedno fascinirale, predvsem barvni sloji furnirja, iz katerega so narejene. Zanimalo ga je, kako nastane deska, svoj prvi približek pa je poskusil narediti že v osnovni šoli. Nastal je nekakšen "snowskateboard, s katerim bi se vozil po snegu, vendar se je vse skupaj končalo precej blizu vhoda v naš blok," opisuje svoj prvi poskus izdelave deske. "Vedno sem se vsega skušal lotiti sam."

RIBRAND • SUHA ROBA KOT NAVDIH ZA SODOBEN DOM

torek, 31. maj 2016


Septembra je med ljubitelji domačega oblikovanja zašumela vest o novi in sveži blagovni znamki lesenih izdelkov za dom. Minimalistično oblikovanje, topel les, kanček barve in sestavljanka v imenu, ki ne spominja slučajno na Ribnico.

RIBRAND je znamka oblikovalskega studia Mashoni. Nastala je na pobudo oblikovalca Janeza Mesariča, ki v sklopu rokodelske šole Rokodelskega centra Ribnica poučuje industrijsko oblikovanje. Pri svojem delu je opazil velik potencial za oplemenitenje ribniške dediščine izdelovanja lesenih izdelkov z novim, sodobnim pristopom. 


FINO FINO

ponedeljek, 17. marec 2014

Objava z ogrlicami FINO FINO je med osnutki čakala skoraj en mesec. Nanjo sem se spomnila prejle, ko sem iz omare vzela moje najljubše cvetlično krilo in razmišljala, ali naj zraven oblečem vojaško zeleno ali džins srajco. Da zraven sodi tudi ena opazna ogrlica, je skoraj pravilo stila. In bum, se spomnim na te krasne fotografije, betonske stene in najlepše odtenke sive, na katerih tako lepo izstopajo ročno pobarvane kroglice.
Saj sploh ne vem, katero barvno kombinacijo bi izbrala! Bronasta se prav vsem noro poda. In ne, kar ne morem preboleti, kako lepo barve izstopajo na tej surovi podlagi.
---
Fino Fino oziroma Martino, ki ustvarja te lepotičke, morda poznate tudi po drugih izdelkih: oblačkastih blazinah, sporočilch v okvirjih, prikupnih karticah in še čem drugem. Pravzaprav se mi zdi prav fino, da te krasne barve pokažem danes, ko je zunaj tako lep pomladni dan in da niso že zgubljene v Pepermintovem arhivu.

TO NI GIBANICA

ponedeljek, 17. februar 2014

Enkrat decembra sem na poti v službo na tleh zagledala tole etiketo. Malce se je bleščala, saj je bila precej premočena, ampak jaz sem jo kar pobrala in spravila v torbo. Potem sem malo guglala in poskusila izbrskat kaj o tem sendviču. Našla sem e-naslov, napisala mejl in danes vam lahko z veseljem povem več o sendvičih in drugih dobrotah pod imenom To ni gibanica.
Čeprav nobenega od sendvičev še nisem zares jedla, me je prepričala že ta majhna etiketa. A ni dobra? Črno-bela, malo duhovita in malo stajliš. Prav vidi se, da zadaj ni kakšna mega korporacija, kjer bi sendviče pripravljali kot po tekočem traku. In res je tako. TO NI GIBANICA je majhno podjetje Klaudije in Siniše Žilavec, ki v Lendavi vodita tudi gostilno Lovski dom. Do zgodbe s sendviči še pridemo, naj najprej razložim, od kod ime To ni gibanica. Pripravljajo namreč gibanico, rečejo ji Prek-krasna, ki je za razliko od klasične prekmurske sestavljena iz gozdnih sadežev, lešnikov, skute in bučnih semen. 

Ko sta Siniša in Klaudija iskala možnost za prodajo Prek-krasne na lokalnih bencinskih servisih, so jima tam dejali, da iščejo sveže pripravljene sendviče. In tako sta pripravila štiri različne sendviče: sendvič s piščančjim mesom, s cigansko svinjsko pečenko, z mariniranim ribjim filejem in zelenjavni sendvič z mariniramo bučko, pečeno na žaru. Tudi vsi namazi in prelivi v sendvičih so narejeni doma. Pripravljajo še sendvič s pečenim pršutom na žaru, sendvič z dušeno mleto govedino in špinašnim pestom, najde pa se tudi nekaj za sladkosnede:  piškotki s solnim cvetom in vinski piškotki s slivovo marmelado.

Spletno stran še pripravljajo, do takrat pa lahko zgodbi To ni gibanica sledite na FB. Etikete so oblikovali skupaj s studiem DigiFot. Če pa je med vami kakšen gostinec ali trgovec, ki bi rad v svojo ponudbo dodal izdelke To ni gibanica, le pogumno. Za zdaj so namreč na voljo le na prekmurskem koncu. Mmm, jaz bi enega zelenjavnega in piškotke s solnim cvetom, pa vi?

*Objava ni plačana ali kako drugače spodbujena, le rada odkrivam nove zanimive izdelke in jim morda z objavo pomagam do večje prepoznavnosti.*

TETA FRIDA

torek, 17. december 2013

Nedavno sem vikend preživela v Mariboru. To mesto mi je zelo všeč, morda tudi zato, ker sem bila najbrž tam manj kot 10x. Pri MB me fascinira ta drugačnost mesta, ki je en miks med avstrijskimi in madžarskimi (uau, sem brihtna), zanimivo urejen promet, široka reka, mostovi, tisoč enih krožišč, drugačna arhitektura in še toliko in toliko detajlov, ki jih domačini morda sploh ne opazijo. Kaj pa vem, recimo - omela. Bela omela na drevesih, takoj ko se z vlakom pripelješ na Štajersko. Pri nas na Notranjskem omele najbrž ne bi našla, pa če bi jo z detektorjem iskala. In hiše, nekatere hiše so tako zanimive. Ampak meni je itak zanimivo skoraj vse, res vidim najlepše v najbolj navadnih rečeh. V Maribor grem torej zelo rada. In če sem poleti šla tja s  planom posedati v Isabelli in se razgledovati v Salonu ter  E2RDu, sem šla tokrat tja brez fotoaparata, se družit, plesat, smejat. Vseeno pa v kavarni Q, kamor me je ex-cimrič odpeljala na kosilo (naslednji dan pa smo šli tja še na tortice) odkrila poličke s luštnimi dobrotami, ki sem jih fotografirala kar z mobijem. TETA FRIDA {+ FB}. Ne spomnim se več, katero torto sem izbrala, čokolada+banana sta bili not, bila pa je njams. Menda so pite res dobre, pa vse ostalo tudi. Mislim, nekaj mora ostati še za moj naslednji obisk, a ne?

PIRATE PIŠKA

ponedeljek, 11. november 2013

PIRATE PIŠKA! Spet ena fina domača mini znamka in spet ena iber kreativna punca, ki se skriva za njo. Ime ji je Tjaša in se je posla lotila zelo resno. Tako zelo, da se je odločila prenoviti dedkovo mizarsko delavnico, pri tem pa so ji pomagali tudi kolegi rokodelci. Tjaša sama šiva, tiska na majice, puloverje, torbe in nahrbtnie, dela nalepke ... Spremljate jo lahko na blogu, FB in še kje, klika vredna pa je tudi njena spletna trgovina

O Pirate Piški bom gotovo še pisala, a s to objavo sem hotela pohiteti prav zaradi zgornjih fotografij. Saj veste, preden zapade sneg ...

6. BIENALE VIDNIH SPOROČIL

sreda, 23. oktober 2013

Svoje tri proste dneve preživljam ... no, prav nič počitniško. Včeraj sem bila na Brumnovih predavanjih v KŠ, razstavi Boruta Peterlina v Photonu, odprtju Bienala, za zaključek dneva pa še na Stripolisu, spet v KŠ. Dopoldne sem bila spet nazaj v Narodni galeriji, kjer sem si lahko v miru ogledala najboljših 249 del preteklih dveh let. Samo jaz in starejši gospod sva se smukala med mizicami in panoji. Mir v galeriji.
© PEPERMINT • Theme by Maira G.