SLIDER





f l o r a
Prikaz objav z oznako f l o r a. Pokaži vse objave

I V J E

ponedeljek, 21. november 2011

Ko sem se v soboto peljala z vlakom iz ljubljanske megle, sem brala Ambient in poskušala ne gledat prijaznega angleškega pobiča, ki mi je pomagal spravit težak kufer na poličko, imel asos plašč in krasen pulover in je zaspal nekje pri Preserju. Potem sem končno lahko obrnila list v Ambientu in mirno prebrala dve strani. Ker potem je vlak zapeljal skozi Borovnico in tam je en viadukt, veste, kjer gre spodaj tudi ena pot, pri kateri vedno pomislim, da če bi šla zdej po tisti poti in ne z vlakom, bi bila doma 2x hitreje. Ampak sem hitro nehala o tem razmišljat, ker potem se je začela pravljica. Ne, isti Anglež ni bil vključen vanjo, če se je kdo vprašal. Vsa drevesa od Borovnice pa do Logatca so bila odeta v ivje in ivje je najlepši vremenski pojav, kar jih je. Kar živčna sem postala, ker nisem vedela, kakšno vreme je pri nas doma. V Logatcu se je namreč megla poslovila, z njo pa tudi ivje in ko sem končno prišla domov, je bila tam skoraj pomlad. Sonce! Ah. To, da ni ivja, me ni prav nič motilo, seveda. No, do nedeljskega jutra. En pogled skozi okno je bil dovolj.  Arči in rdeča pelerina v rokah. Za po tleh, da se Katja lahko uleže in ždi tam na travi, oviti v slano in fotka in je srečna.

POGRINJKANJE: JABOLČNA PITA IN MALO ROŽNATE

nedelja, 25. september 2011

Prejšnji teden sem skoraj na vsaki spletni strani, ki sem jo odprla, zagledala kakšno pito, štrudelj in kar je še teh sladičk, ki jih jeseni enostavno moraš speči vsaj par. In tako sem sklenila, da bom tudi jaz pekla. In če že pečem nekaj, kar lepo zgleda (in še lepše diši, aja, in je še lepše, no boljše, za pojest:), ni odveč narediti priložnosti primerne dekoracije. Pogrinjkanje, torej! V škarpi sem izruvala zelenje od tadišečih roza nageljčkov, fejk žajbelj in netresek. Nisem jih čisto zares posadila v roza lončke (ki sem jih kupila v milerju za pol evra na kos:), počivajo na podlagi iz pokošene trave, saj sem jih po fotkanju pposadila nazaj na njihovo mesto. Francoska vadnica je iz leta 1938, srnjakov rog pa iz očijeve delavnice. Roza astre so ena redkih rožic, ki ta čas cveti na našem vrtu. Sem pa posadila tudi nekaj čebulic tulipanov, upam, da bodo spomladi že pognali. Spekla sem še eno pito, s figami. Ker gre vijolična barva fig zelo lepo z zlato, je drugi pogrinjek v zlato-vijola tonih. Pokažem ga v naslednjih dneh!

ZAPUŠČEN LES IN POLETNO CVETJE

torek, 23. avgust 2011

Včeraj sem vas že malo hecala na FB in vas spraševala, v kaj in zakaj sem vrtala luknje z bormašino. Jp, v stare deske, ki so se leta močile na dežju in sušile na soncu. Popisala sem jih s čopičem in akrilno belo barvo. Ni šlo zlahka, ker barve nisem redčila z vodo, ampak efekt je pa kjut. Tak, rustikalno poročni :) K starem lesu po mojem mnenju lepo sodijo rože. Z nadlepim rožnatim blagom sem zato oblepila lesene ščipalke in naredila zastavice za na mafine.
Če prirejamo tazaresno čajanko ali praznovanje, lahko vsakemu gostu ob pogrinjek zapišemo ime, morda številko mize na kos deščice. Meni je bilo že tako dovolj vroče, zato je bila moja čajanka čaj-less. Malo torej goljufam :)
Vazice sem v viseče spremenila tako, da sem jih okoli vratu enkrat ovila z cvetličarsko žico, nato pa z drugim kosom žice naredila lok iz ene na drugo stran, tako da sem dobila nekakšen ročaj. Za povezano zgodbo sem okoli žice zavezala pentljo iz enakega blaga, kot sem ga uporabila pri ščipalkah in cake toppersih. Vaze lahko obesimo na žebelj ali pustimo na mizi, morda na tleh ali na debelem lesenem čoku. Ko se stemni, obnje postavimo bele sveče.
Desko z napisom sem postavila na vidno mesto, okoli nje sem prav tako ovila trak blaga. Skozi zvrtani luknji sem napeljala navadno vrvico. Desko sem skupaj z manjšim cvetličnim aranžmajem obesila na isti žebelj, oboje pa spela še z eno okrancljano ščipko.
No, zdaj naj se pa hitro kakšna od meni bližnjih punc poroči, da prevzamem dekor v svoje roke. Mislim, da bi v tem nadvse uživala. Samo nekaj stopinj manj se ne bi branila.

NEKEGA LEPEGA DNE

četrtek, 4. avgust 2011

...sem okoli hiše iskala primerne deske, da sem iz dveh lesenih koz naredila mizo. Postavila sem jo med našim in sosedovim vrtom, ki je pravzaprav sadovnjak. Ampak na vasi je velikokrat tako, da meje med našim in sosedovim ni. Kakorkoli že, ko je bila miza sestavljena, sem čeznjo pogrnila malce obrabljeno (lepolepo) posteljnino in se šla igrico popoldanski čaj/malinovec s pušeljcom in mafini. Že dopoldne sem z belo akrilno barvo pobarvala steklene lončke, ko sem iskala primerno vejo za stojalce, sem spotoma nabrala tudi šop suhih vej in pobarvala še te. Iz njih sem spletla pogrinjek. Ko sem po opravljenem fotkanju koooončnoooo vse potrebščine uspela znositi v hišo in pospravila koze na svoje mesto, sem sklenila, da se tega ne bom šla več. Enostavno me preveč utrudi in za teh nekaj fotkic... nima smisla. Da bi se pa katera od sester javila za asistentko, o, to pa ne! Edini interes, ki ga kažejo za ves moj trud, se vedno znova začne in konča pri: "A lahko en mafin?" :)
Ampak najbrž ne bo minilo veliko časa in jaz bom spet okoli hiše nosila potovalko (ja, potovalko!) z vsemi možnimi rekviziti in postavljala imaginarne dogodke. Taka pač sem.

STOCKHOLM {IZLET V WAXHOLM}

petek, 22. julij 2011

Waxholm je bilo ime najini sobi v hostlu. Zato sva se določili, da greva pogledat, če je tam res tako kot na sliki, ki je visela pri vratih. Dan ni bil ravno najbolj naklonjen izletu, sploh pa ne na morje, a kaj čmo. Waxholm se je kljub temu izkazal. Lesene hiške s pisanimi fasadami (ob čemer nikar ne pomislite na pisane fasade v Sloveniji, ob avtocesti na Štajersko, ker to ni isto:) in krasnimi vrtovi z belimi ograjami. Sem rekla, da bi sem ziher prišel Poirot na dopust. Saj poznate Poirota, kamor gre, se kaj čudnega zgodi. Če do Waxholma ne bi vodila tudi cesta, ampak samo morje in trajekt, bi bilo vse skupaj le še bolj romantično.
Upam, da spremljate Štokholm objave tudi pri Ninileni, ki se je pravilno odločila in na hitro opravila s tem. Jst imam še eno ali dve objavi na zalogi, potem pa upam, da se še pred koncem poletja tukaj znajde tudi kakšna bolj sončno morska.
© PEPERMINT • Theme by Maira G.