danes sem malce dlje poležala. nenazadnje je nedelja in včeraj sem kar padla v posteljo. dopoldne sem se zbudila z najbolj hecno otečenimi žnablji kdajkoli. zdaj, lahko da me je že včeraj na pikniku pičil kakšen stvor, morda me je ponoči, kaj pa vem. zgledam kot nabotoksana starleta. no, pretiravam, clairitin in led sta naredila svoje in sem se proti večeru lahko pogumno odpravila na en sprehodič med zanimivimi hišami z lepimi vrtovi.
malce sem postala panična, ker potonke že tako razkošno cvetijo (da o dišečem bezgu ne govorim), kajti v rodni vasici vsako leto naredim konkreten foto-pohod nad vrtove v času njihovega cvetenja. bezeg pa imam v planu posušiti za njami čaj. sem se precej hitro pomirila z enim notranjim monologom tam sredi pločnika, medtem ko so tetke s trajnami mimo sprehajale pudeljčke in terierčke (in to ni mišljeno prav nič sarkastično, ker se je namreč ravno to dogajalo, v pol urce sem jih srečala več kot pet!). em, kaj sem že želela povedati? a, to. živimo namreč na precej višji legi kot bela ljubljana, zato k nam vse pride z manjšo zamudo. huh, bezeg in potonke, počakajte me!
danes sem klepetava. zato vam tudi povem, da če mi bo kdaj naklonjeno imeti bajtico z vrtom (hiša brez vrta je zame namreč ista reč kot stanovanje v trinajstem nadstropju bloka), bodo na njem cveteli takile veliki grmi potonk in hortenzij in vsega možnega. vrtnice tudi morda, ampak samo in zgolj roza. :) in ni lepšega kot z lišaji obrasli betonski zidki, obdelani s patino časa, v kombinaciji z roza vrtničkami ali hortenzijami ali potonkami.
kako ste pa vi preživeli dan?
