zunaj je november, kar naenkrat je ura skoraj pet, meni pa se je danes zgodilo že svašta. zdaj pa sem najbrž tretjič v svojem življenju živčna, da bolj ne bi mogla biti. ne, lažem, živčna sem bila že zjutraj, ko nisem znala oštevilčiti strani v wordu 07. vsekakor stvar, ki jo moram naštudirati preden se lotim številčenja strani v diplomi. ampak ne bom spet o diplomi. zabarikadirala se bom v zaroto molka, seveda manj strašno od te, o kateri pišem v diplomi. ampak od zdaj naprej o diplomi nič več ne govorim, dokler ne dobim v roke potrdila o diplomiranju.
zdej pa o plakatih. naravnost čudovit prizor me je čakal, ko sem iz dežja pritekla v varno zavetje grde veže mojega študentskega doma in sem otresala čistnov polkadot dežnik po grdih stopnicah, zavila na drugo rundo šteng in zagledala tole, kar vidite zgoraj. to je dila za plakate, na njej so ponavadi same grozote, danes pa je poleg ene grozote (levo spodaj) tudi ena lepota (desno zgoraj).
nadčeden plakatek za
kino otok (nujen klik, čeprav so malce šalabajzersko dopisali letošnje datume kar čez lanski header:). ponoči bom šla dol in ga ukradla. pa nobenmu povedat!
iiii. sonce, morje, ribice, toplota.
oblikovalki sta, če pravilno sklepam s spletne strani festivala, maja rebov in špela drašler. aja, ne, to so lanski podatki. če kdo ve, naj prosim pove, da popravim morebitno krivico.