SLIDER





a r h i t e k t u r a
Prikaz objav z oznako a r h i t e k t u r a. Pokaži vse objave

DEKLIŠKA GARDEROBA

sreda, 04. september 2013

Foto: Žiga Culiberg / svet vmes
Ta teden se je začela šola. In z njo telovadba. Ne vem sicer, v kakšne osnovne in srednje šole ste hodili vi, a telovadnica v moji OŠ v Cerknici in SŠ v Postojni sta si precej podobni. Rdeče-oranžni stavbi, pokriti z valovito kritino, s temačnimi garderobami pod tribunami. S tuši in sumljivimi lijaki, klopcami in obešalniki. Garderobe v telovadnici so zame prostor, iz katerega hočeš uiti karseda hitro. Ampak tale, tale ne, je pa nekaj posebnega.

Takšno lepo garderobo imajo dekleta na gimnaziji Ledina, uredili pa so jo arhitekti SVET VMES. A ni krasna? Na podestu zgoraj se lahko punce v miru preoblečejo, skrite za belimi zavesami, spodaj pa so zloženi telovadni rekviziti. Čudovite stenske in stropne tapete je oblikovala Anja Humljan in so pika na i najlepši garderobi, kar sem jih kdaj videla.

OPERA

ponedeljek, 12. december 2011

Ko sem danes hodila po eni najlepših ulic v Ljubljani (ki je na žalost bolj kot ne parkirišče), sem z leve zaslišala prelepo glasbo. Opera. Balet. In sem šla na en obhod. Za razliko od mnogih, se meni zdi prenovljena opera hiša lepa. Kaj, svet gre naprej, tudi prastare hiše obnavljamo z novimi materiali in sodobnimi prijemi, tako da se mi zdi postavljanje modernega ob bok staremu nekaj povsem običajnega. Kako grd je šele Cankarjev dom oziroma celoten okoliš Trga republike, pa Metalka in stavba SKB, da o Skakalnici in rdeči grdobi na Masarykovi sploh ne govorim. Me pa moti, da na komajda odprto stavbo lepijo bele A4 naprintane liste z oznakami za blagajno. Moti me črn sponzorski avto, parkiran na zelenici pred vhodom. Všeč mi je pa marsikakšen detajl. Tudi nova celostna podoba in spletna stran, delali so jo pri Futuri DDB. Nasploh pa se mi zdi, da mimoidoči zdaj malce bolj dobrohotno gledajo na vse skupaj. Gradbene pregrade so pospravljene, trava zelena in zlata prav lepo žari. Imamo jo, še en pomemben projekt je pri koncu, veseli bodimo, da smo mu priča. Opera in balet imata svoje mesto, svoj dom in verjamem, da bomo vsi veliko raje zahajali v opero na opero in balet, kot pa na gospodarca ali v cankarja.

NA KAVO V MUZEJ.

ponedeljek, 25. julij 2011

foto: Tomaž Gregorič
Tudi pri nas tradicija muzejskih/galerijskih trgovin in kavarn ni prezrta.  V Narodni galeriji so kavarno menda zaprli (vsaj jaz vedno opazim le prazen šank in par stolov), v Moderni jo ob lepih dnevih preselijo na ploščad pred podhodom v Tivoli. V isti stavbi kot MGLC je tudi lokal, vendar nista medsebojno povezana. Imamo tudi živahno kavarno SEM in, morda najbolj skrito, kavarno v Mestnem muzeju na Gosposki. Tole na zgornjih fotografijah. Ste že bili tam na muzejski kavi?

VOJTEH

sreda, 02. februar 2011

In memoriam. Vojteh Ravnikar.
Izvedeni projekti arhitekturnega biroja ravnikar potokar (2000-2010)
Galerija Jakopič, 20.1. - 23.2.2011
vstop prost

 hišica na drevesu in vila na bledu - meni najlepša projekta.
 zid spominov, kolaž razglednic, fotografij in podobnih drobnarij iz življenja nekega biroja.

p.s.: ko sem brala v reviji hiše o zimskem dvorcu na blokah, si nisem povsem predstavljala, kaj to je. v moji romantični domišljiji so se spletle zgodbe o protokolarnem objektu, nekakšni lovski postojanki v titovem stilu.  sploh ker mi je pokrajina blizu in je res prelepa. :) pravzaprav je to bivalni objekt, naročnik pa je neki slovenski bankir. eh, fensi. zunanjost mi je vsekakor bolj všeč od notranjosti. marmor pogrša čisto vsak prostor. hladen je in dolgočasen in prav nič lep. škoda. les ali celo skrilavec bi bila očesu prijetnejša izbira. ampak to je zgolj moje mnenje.

alvar aalto: brezčasna izraznost.

torek, 05. oktober 2010

ko sem končevala OŠ in sem si začela v knižnici izposojati ambient, takrat sem prvič slišala za alvarja aalta. in najbrž sem bila ena redkih, ki jim na kultrunih dnevih ni bilo odveč hoditi v muzeje in galerije, v našem mini mestecu je tedaj obstajala samo ena, pa še ta je bila večinoma brez razstavnega programa. to ljubezen do različnih vej oblikovanja in umetnosti pridno ohranjam zdaj, ko sem epicentru dogajanja bližje. s to razliko, da zdaj razstave zame niso le poročila iz revij, ampak dejanski dogodek, na katerega lahko grem. tako kot včeraj.
razstava o ustvarjanju in delovanju enega najpomembnejših arhitektov in oblikovalcev 20. stoletja bo v narodnem muzeju (tista njegova polovička na metelkovi) na ogled do konca leta (31.december). oglejte si jo. pogled skozi njegove makete je čudovit pokuk v čisto drug svet.

i z v e s k i.

četrtek, 31. december 2009

verjamem in vem, da nisem edina, ki na izletih in/ali potovanjih v objektiv rada lovi novodobne in starodobne napise, pa naj bo to urbani street art ali produkti stare tradicionalne obrti, v tem primeru tiste kovaške in železarske. na mojem zadnjem potepu po salzburgu sem bila navdušena nad raznolikostjo kovanih izveskov nad trgovinicami. vsak je drugačen, vsak je umetelno izdelan in poseben, mnogi med njimi pa ne samo z napisom, ampak tudi z železnimi detajli razkrivajo, kakšno obrt oglašujejo.


salzburška "čopova", getriedegasse.

vuittonov je bogat, baročen, kar malce kičast. :)

tale že na daleč razkriva, kaj počne georg.

pod temle je trgovinica s spodnjim perilom.

staro + novo = zanimivi barvni kontrasti.

pekarnico seveda čuva pek (pekovski kurirček?).

v severnem morju plavajo ribice.

nasproti si stojita dva zanimiva izveska. zgornji označuje trgovinico, kjer najdete vse v povezavi z božičem...
 
...v tej pa vse v povezavi z veliko nočjo (in odprti sta vse leto:).

tale fantič pa deluje precej zamišljeno in otožno.

ljubka povezava med črkami na napisu.

potem je tu račka, oznaka za očitno zelo priljubljeno restavracijo. na obhodu sem jo namreč srečala vsaj dvakrat.

najbolj šik med vsemi. filigranske kovane rožice so prava kombinacija k napisu. elegantno.

hihi, precej predvidljivo ime za nočni klub. ne spreglejte kovanega srčka. :)

le kaj drugega bolj pritiče urarni kot pa ura na izvesku? najboljša možna reklama (če seveda kaže točen čas:).

seveda pa na avstrijskem ne sme manjkati vsaj ena rogata žival.

ko se znoči, pa pridejo do izraza tisti osvetljeni. lepo.

najbolj pa mi je všeč, kako so se vsi veliki korporativni mogotci {recimo mcdonalds, luis vuitton, H&M} prilagodili tradiciji in dediščini mesta. čeprav ohranjajo svoje značilne napise, jih vpnejo v železne izveske in tako malce manj nasilno tvorijo podobo mestnega središča. pri nas sem nekaj podobnega srečala le v škofji loki. pa si predstavljajte čopovo ali miklošičevo z izveski. :)

p.s.: spreglejte zamike med fotografijami in besedilom. še ena reč, ki me jezi pri urejanju objav. :|
© PEPERMINT • Theme by Maira G.