SLIDER





e m b a l a ž a
Prikaz objav z oznako e m b a l a ž a. Pokaži vse objave

pakunga: OLIUM

ponedeljek, 10. januar 2011

bergla je moj najljubši domači oblikovalski studio. igra spomin, ki so ga naredili za pivovarno, je ohinsploh luštna, zelo všečna pa je tudi embalaža za zeliščne namaze olium, sploh tale trakec. ki povezuje nalepko in "varuje" pokrovček, je zanimiv zaradi potiskov listkov in vejic čemaža, rukole, bazilike in peteršilja. skratka, mene take zadevice povsem navdušijo. danes sem v trgovini na polici zagledala še nekaj, kar me je presenetilo. o tem pa morda naslednjič.

P A K E T K I.

ponedeljek, 13. december 2010

tole bo le en foto prikaz krancljanja navadne lesene škatlce, v katero sem zložila nekaj včeraj pečenih piškotinov. potrebujemo le kakšne lepe papirnate servetke, vrvico (volno, ljubico - to so tiste garnaste volnice za vezenje in podobno), za dodaten touch pa lahko iz katere od modelirnih mas naredimo preproste okraske. jaz sem si pomagala s koščkom čipke za odtise in modelčki. ptički so pa še tisti od ustvarjanja s slanim testom.
če pa nimamo škatle, lahko cukrčke zavijemo kar v zavojčke. tako kot sem jaz turški med (ki sem ga pojedla že preveč, pa še na sredini decembra nismo!). piškote lahko najprej ovijemo v peki papir, nato pa še v servetek. 
če se vam zdijo motivi preveč pomladni, nič lažjega! zamenjajte polkadot servetke s kakšnimi rdečimi (meni rdeča barva ni všeč sploh!), motivčke pa s smrekicami, snežaki in snežinkami. lahko v testo ali maso za oblikovanje zabodete nageljnove žbice, pa bo že bolj zimsko in praznično.

cocta - pijača vaše in naše mladosti

torek, 3. avgust 2010

Ali Razstava o dediščini blagovnih znamk v Slovenskem etnografskem muzeju, ki sem si jo ogledala danes, vi pa si jo lahko, če si je seveda še niste in vas tematika zanima, ogledate še do septembra.
Razstava je manjša, kot sem pričakovala, ampak najbrž so predstavili le tiste ključne znamke. En tak mini pregled razvoja slovenskih BZ s prostorskim in vsebinskim poudarkom na nesporni princeski slovenskega gospodarstva in kultnega simbola slovenske kulture in družbe nasploh - Cocti. Začeli pa smo levo od dvigala.
Tole oranžno je stolpič s knofki in zvočnikom navrh, iz katerega donijo izbrani radijski oglasi. Prvi je bil zelo dolg in nedinamičen, haha, z Radia Študent. Naprej se pride v prostor, kjer so na hitro predstavljene BZ kot recimo Peko, Ilirija, Šumi, Elan, Gorenje. Pikčrs:
Iii. Tole Šumijevo škatlo si pa tako želim! Enkrat jo bom ujagala na bolšjaku, ziher! :)

V letaku ob razstavi piše, da so Cocta in druge slovenske blagovne znamke postale del naše kulturne identitete in da nas prijetno spominjajo na čase gospodarskega in družbenega razcveta. Sama sem najbrž premlada, da bi me kokta spominjala na kaj drugega kot na brezskrbno otroštvo, šumijevi bombončki na rojstne dneve, radenska pa na nekaj, česar še zdaj ne morem spiti več kot požirek. Nostalgija pač. In kokto imam rada in jo pogosto naročim ali kupim.
Hm, tudi tegale medveda bi imela. Za na steno, kajpak. Dve fotki sta zato, ker se na prvi vidi konstrukcija iz koktinih plastenk. Spodaj pa razvoj koktine flaške. Ja, včasih je bil napis nasprejan. Že takrat so poznali stencile, frajerji!
Tudi te pločevinaste oznake se bežno spominjam s pročelij oštarij in bifejev v devetdesetih. Bifejev z balinplacom in škripajočimi gugalnicami, se razume.

Priporočam še ogled (starih in novih) koktinih TV oglasov.

knjigo sodim (tudi) po platnicah.

petek, 14. maj 2010

jaz sem en tak velik estet. ne bom rekla, da je moj vid kaj posebno oster, zagotovo pa se zaostri, fokusira in zazumira, ko vidim kaj lepega. zanimivega. drugačnega. in odkar si ogledujem reči še z mislijo na pepermint, imam nekje v telesu skrit še tak visokofrekvenčni alarm, ki me dodatno opozori na tak objekt. in potem vlečem in žepa mobitel, da si zapišem eno zabeležko, ali moleksina, da kaj načečkam. da ne pozabim.
škoda, ker si v knjigarni nisem ogledala, kdo je oblikoval tele knjižne ovitke. so mi pa nadvse všeč. obljubim, da grem jutri še enkrat mimo in pogledam kolofon na zavihku. naslovi so iz zbirke žepna beletrina študentske založbe, vsaka knjiga pa stane pičle 3€. in škoda za tako majhno resolucijo fotk. in ne, to ni sponzorirana objava. :)

čokoladni koledarček.

sreda, 6. januar 2010

sicer ne vem, kdo bi lahko 12 čokoladic razporedil čez vse leto in si vsak mesec dejansko privoščil le eno, ampak kljub temu se mi ideja grške grafične oblikovalke kanelle zdi ravno prav hudomušna, sveža in predvsem lepo izvedena.


gre namreč za koledarčke v obliki in okusu čokoladic. no, čokoladnih ovitkov. na licu embalaže sta ime meseca in motiv, povezan z njim, na hrbtu pa oštevilčeni dnevi. ko je mesec naokoli, ham-ham, lahko koledarček pojeste.


jaz že ne bi zdržala. v kriznih momentih bi pojedla čokoladko, ovojček lahko itak služi svojemu namenu še naprej. :) že kot otrok nisem kazala potrpežljivosti pri tistih adventnih čoko-koledarčkih, heh.



meni najlepša motiva sta marčevski in novembrski. kateri je pa vam najljubši?

package design v deželi tej II.

sreda, 7. oktober 2009

nadaljujem. in sporočam vsem podjetjem, ki jim takole delam reklamo, da mi lahko pošljejo v zahvalo kakšen izdelek. (:



na policah z vini izstopa BZ Ščurek. zelo lične etikete imajo in zanimiv logotip.



ostajam pri pijačah. costella ima fajn plastenke (in najbolj neoporečna je med uplastenkanimi vodami, pravi najnovejša študija + zelo lep kompleks podjetja ob ovinkasti cesti do kolpe ima, ko smo že pri tem).

zdaj pa k sladkarijam.


konzerve se mi zdijo super, embalaža za čokolado pa tudi- pa še ni tistih tipičnih milka-gorenjka dimenzij. preprosto in lepo.

čeprav ni slovenski proizvod, pa moram prilepiti še evo. tale škatlica mi je namreč tako zelo všeč, da sem si jo prav kupila. seveda s sardinami vred. tako lepo se svetijo tiste oljke. res všečna embalaža.

package design v deželi tej.

Embalaža. Spomnim se naravoslovnega dneva v OŠ, ko je toršica v šolo prinesla bonboniero tistih slavnih ledenih čokolatinov. Pa je rekla: "Odprite škatlo in pojejte bonbone." In smo navalili, itak. (: Za nami je ostal kup papirčkov na katedru. In potem je toršica v tišini dvignila vse, kar je ostalo. Najprej celofan, potem pokrov, nato tisti mehurčkast večslojni papir, zatem vse modre ovitke, in vse celofanaste ovitke teh modrih ovitkov, pa plastični "klavirček" (le kdo ni tega podstavka obračal naokoli in pritiskal na izbokline?) in nazadnje spodnji del škatle. Tisti kup odvržene embalaže imam v mislih vsakič, ko v trgovini zlagam nakupljeno v plastično vrečko (kadar doma pozabim tisto iz blaga!). Koliko smeti kupimo skupaj s škatlo bonbonov? Zakaj mora biti vse ovito 2x, 3x, celo 4x?

Kaj sploh je namen emabaliranja izdelkov? V prvi fazi seveda varnost  in podaljševanje roka trajanja živila/produkta. V drugi fazi pa smo že pri bonbončkih, tistih malih (ne)potrebnih detajlih. Pri svetlečih mavričnih papirčkih, ki nas mamijo. Embalaža ima namreč tudi funkcijo predstavljanja izdelka v kar najboljši in najlepši luči. In mi, ker smo estetska bitja, padamo na te mini vizualne spodbude.

Eko in šik. To se danes prodaja. In čeprav se zavedamo banalnosti ovijanja in pakiranja, si hkrati mislimo: če je že ovito, naj bo vsaj lepo ovito. Ker na koncu vedno pridemo do potrošništva in filozofije, da je nakupovanje dogodek in nakup darilo sebi. Zdaj pa dovolj besedičenja. Po mini brainstormingu sem malo poklikala in poiskala biserčke slovenskega package designa.






fonda in luna produktom je embalažo (no, grafično podobo) zdizajniral LUKS studio. fondinih se spomnim z lanskega bienala, luna pa je itak nekaj posebnega. na trgovinske police in v domove je vnesla nekaj pisanosti in dišav (čeprav ima živce parajoč tv oglas in malo nepraktične plastenke).



bazilikini produkti imajo za moj okus najlepšo embalažo. logotip je eden najboljših v slovenskem prostoru, preprost, čist, razpoznaven. oblikovanje agregat2. pohvale. (:



tudi podoba embalaže kozmetike kancilja je premišljena in dodelana. morda k temu pripomore arhaična pisava imena, ki je hkrati logo, morda svetle barve in nenakičenost. oblikovalec za1x neznan.

zaenkrat toliko. z mnenji, predlogi in kritikami na plano!
© PEPERMINT • Theme by Maira G.