SLIDER





D a l í

sobota, 5. september 2009

V sredo se je naša mala odprava napotila proti Bledu. Cilj: razstava Dalíjevih grafik. V svetlih prostorih galerije je razstavljenih več kot 200 originalnih grafičnih del iz dveh njegovih opusov - Bibilia Sacra in Božanska komedija.
Prvi del razstave tako tvori 105 Dalíjevih ilustracij za Biblijo, pisano v vulgati (srednjeveška latinščina). To so litografije, narejene po originalnih gvaših s posebno tehniko, imenovano arkebuza. Dalí je za nanašanje barv uporabil starinsko pištolo, ki jo je namesto z naboji napolnil z barvnimi kapsulami, te pa izstrelil na prazen papir. Spontane barvne packe je nato vključil v ilustracije.



V drugem delu pa so bile na ogled postavljene ilustracije za Božansko komedijo. Dalíju jih je za posebno izdajo te pesnitve leta 1950 naročila izdelati italijanska vlada. To je seveda sprožilo kar nekaj kontroverz. Komunisti so tako trdili, da so tako obsežne ilustracije potrata denarja, nacionalisti pa, da dela največjega italijanskega pesnika ne bi smel ilustrirati Španec. Kakorkoli že, nastal je 101 akvarel, ti pa so razdeljeni v tri sklope (Pekel, Vice, Raj).
Tudi tu je Salvador uporabil posebno in zelo težavno tehniko, posebno vrsto lesoreza, imenovano ksilografija. Pri ksilografiji podoba ni vrezana v ploščo, temveč je iz plošče izrezan tisti del, ki ga nato na natisnjeni grafiki ni. Postopek je bil zelo zamuden, saj je na eni grafiki tudi do 35 barv (vsako pa je seveda potrebno natisniti posebej).

kaj: Dalí
kje: galerija Deva Puri, Pristava, Bled
kdaj: med 10.7. in 15.11. 2009
odprto: vsak dan od 10. do 19. ure
vstopnina: 6,5 € (študenti, upokojenci, otroci 5€ - če sem si prav zapomnila:)

strip: Lucky Luke - mož, ki strelja hitreje od svoje sence.

četrtek, 27. avgust 2009

Legendarna stripovska serija o srečnem Luki (heh, tako poslovenjeno zveni kot junak iz kakšne Jurčičeve zgodbe), kavboju z rdečo rutko in zvestim konjičem, je začela izhajati že leta 1946. Do leta 2001 jo je vztrajno risal belgijski ilustrator Maurice De Bevere, v stripovskih krogih bolj znan kot Morris, ki mu je pri pisanju pomagal še bolj kultni René Goscinny (avtor Asterixa). Po Morrisovi smrti se dogodivščine Lucky Lukea še niso zaključile, z risanjem je nadaljeval Achde, zgodbo pa je prevzel Laurent Gerra.
Lucky Luke je z leti postal prava pop ikona, nekakšna bolj štorasta, zato pa toliko bolj simpatična verzija robinhudovskega junaka, ki s Jolly Jumper, najpametnejšim konjem na svetu, vandra po pustinjah ameriškega zahoda in se bori proti nepravičnosti in kriminalu. Kot vsaka (tudi urbana) pravljica ima tudi ta svoje bedgaje. To so bratje Dalton, ki pa niso v celoti imaginarni junaki, saj je nekoč po svetu strašil resničen Dalton klan. Po stripu so seveda posneli tudi ekranizirano verzijo, ena epizoda pa je le klik stran od nostalgičnih vzdihljajev.

Bang, bang, Lucky Luke!

D I Y

četrtek, 20. avgust 2009

nakit. nikoli ga ni preveč, vseeno pa ga je vedno bolje manj kot veliko (imeti na sebi). tile uhani so izrezani iz čipkastega prta/zavese, najbrž pa se jih da tudi nakvačkati. še več podobnega nakita si lahko ogledate pri white owl. za verižico na sredi potrebujete le laks in lesene/platične/steklene/fimo kroglice. načrt zanjo pa dobite pri marthi. broška je delo depeape. sešita je iz blaga, napolnjena s polnilom, da je lepo okrogla, motiv pa je narisan s flumastri za tekstil.
amigurumi je pravzaprav kvačkanje. s tem, da je kvačka mini, mini je garn (volna) in mini je tudi končni izdelek. za pojest ljubko! na sliki sta izdelka izpod rok knittingdreams in pepike, priporočam tudi ogled te štacunce. za prvo vajo pa je na voljo kar nekaj jutub tutorialov.

krompir + nožek + barve (tempere, vodenke, barve za tekstil) + podlaga (papir, karton, blago). preprosto in zabavno.

re:start Kina Šiška

torek, 18. avgust 2009

Kino Šiška po letih samevanja, prerekanja, pregovarjanja in letu dni prenove končno dobiva najboljše možno poslanstvo: postati in ostati Prostor urbane kulture. Vizija in poslanstvo:
Center urbane kulture Kino Šiška je središče sodobne in urbane ustvarjalnosti v Ljubljani ter v širšem slovenskem prostoru. Je prvi in edini projekt svoje vrste v regiji, namenjen koncertnim, gledališkim, plesnim in eksperimentalnim dogodkom, skrbel pa bo tudi za produkcijske pogoje (vadbo, laboratorije in studie). S svojim programom Kino Šiška predstavlja in združuje urbanost, multikulturnost, politično neobremenjenost, tehnološko naprednost in vzpodbuja inovativnost, kreativnost ter mednarodna povezovanja.

Da se bo v Šiški dogajalo, je jasno že od prvega napovednika za naslednji mesec:

Obeta se nam torej prostor, v katerem bomo zagotovo našli nekaj zase. Glasba, gledališče, ples, razstave, filmi, eksperimenti in drugo. To so programski sklopi, v okviru katerih se bo gibal program Kina Šiška. Šiška, here we come!

(več o background-u tule)

D

sreda, 12. avgust 2009

D je nova priloga osrednjega slovenskega časnika Delo. Slučajno sem naletela nanjo, sicer sploh ne bi vedela, da obstaja. Format je velik, večji od navadnih glosijev, vseeno pa manjši od Dela samega. In zdaj k vsebini, ki pravzaprav na prvi uč ni nič posebnega. Nekaj intervjujev, nekaj kolumen, novic in portretov, modni editorial in podobne rubrike. Nič tako zelo novega in drugačnega. Kot v uvodniku pravi odgovorna urednica Barbara Žnidar, gre za uredniško odgovoren mesečni izbor ekskluzivnih in aktualnih tem, ki obravnavajo življenjski slog v arhitekturi, umetnosti, modi, kozmetiki, kulinariki in sodobnih izzivih popularne kulture. No ja, kozmetika ravno ne paše zraven, če vprašate mene, izzivi popularne kulture pa tudi ne vem, kaj točno naj bi pomenili. Ne rečem, intervju z Niko Zupanc sem prebrala z užitkom, ker gojim do dotične oblikovalke zgolj fascinacijo in njen pogled na vse, ne le na oblikovanje, je lahko v inspiracijo vsakemu. Tudi filmski intervju z režiserjem Toddom Haynesom je iskriv, vendar pa za naključnega bralca najbrž ne tako zanimiv kot za novinarko, ki še v tekstu priznava, kakšna fenica da je njegovih del (tega se pač v novinarstvu ne počne). Kolumnisti - Luka Novak, Katja Škoberne, Nika Urbas in Boštjan Vuga - sicer obetajo, a njihovi teksti iz prve številke so razmeroma dolgočasni. Editorial s stilistom Sašom Radovičem in fotografom Aljošo Reboljem na čelu pa popolnoma preživet in brez domišljije.
Vprašanje je, če trg potrebuje še eno lifestyle revijo, ki pravzaprav ne ponudi nič novega. Če bi se priloge D lotili na malce bolj svež in bolj premišljen način, bi zadeva morda uspela. Tako pa dvomim. Ko pride na police druga številka (to naj bi se zgodilo 5. septembra, nato pa bo izhajala vsak mesec) pa morda, vsaj upam, napišem kakšen bolj k + nagnjen zapis.

p.s.: Sicer pa se, v časopisni hiši Delo, popularne kulture in oblikovanja na precej bolj zanimiv in iskriv način loteva Delova petkova priloga Kult, pa tudi Ambient ne govori zgolj o arhitekturi, ampak ponuja resnično zanimivo branje in kvalitetne intervjuje.

fashion(l)ista: Eva {Internazionale}

ponedeljek, 10. avgust 2009

Evin blog je pravi poliglotski Babilon. Podnaslov Notebook on cities and clothes pove skoraj vse, ne zajame pa njene ljubezni do opere, no, čeprav večinoma potuje prav zaradi nje. Njen oblačilni slog je izčiščen, izpiljen in, če smem pripomniti, zelo šik in damski. Kar predstavljam si jo, kako zravnano sedi za mizo katere od dunajskih/{vstavi poljubno mesto} kavarn in zapisuje svoje misli v moleskina, v ušesih, ji odzvanja kakšna arija, oblečena pa je v kaj domačega. Tam, sredi tuje metropole. Tudi to si je treba predvsem - drzniti.


moj stil:
Nimam stila; nosim stvari, ki mi pripovedujejo zgodbo. Brez te povezave me oblačilo (torbica, čevlji, dodatek ...) ne zanima. Rada imam slovensko modo (Mojca Makuc, Alan Hranitelj, Marjeta Grošelj, Zoran Garevski, Almira Sadar, Rašica), visoke pete in moške ure. Ker nisem najbolj odprta oseba na svetu, mi videz služi tudi kot vizualni prevod (ali nadgradnja) moje osebnosti; to včasih odpre nove možnosti za komunikacijo.

must have:
Okus in znanje. Ostalo sledi samo.
fashion icon:
Sophie Marceau v filmu Anthony Zimmer.

fashion disaster:
Krzno v operi po marcu.

najljubši modni blog:
Fashion Bits and Bobs. Fotograf in bloger iz Züricha z
ekonomsko izobrazbo in neverjetno estetiko.

intervju: Eva Zupan

četrtek, 6. avgust 2009

Eva je krajinska arhitektka, ki vsak dan hodi v službo in tam projektira. In je Eva Sardina, ki piše, riše, fotografira in oblikuje blog, ki mora med obvezne zaznamke vsakega oblikovalskega ali/in fotografskega navdušenca. Njen dan se zdi prekratek za vse, kar počne, ampak bi rekla, da vsakega izkoristi kolikor se da. Med čakanjem na njen www in nove projekte izpod njene miške/svinčnika pa preberite mini intervju, si poglejte njene kolaže in pridno kukajte na njen blog. in... sardine še nikoli niso bile tako kul! :]

° kdo si?
sem krajinska arhitektka, ki se navdušuje nad kvalitetnim dizajnom vseh vrst in oblik. usta se mi razlezejo v nasmeh ob pogledu na morje, obisku ikee, prebiranju kvalitetnih knjig in babjem čveku. če vstanem z napačno nogo, znam neskončno tečnariti in biti nasploh neprijazno bitje, ampak se trudim, da se to ne dogaja prepogosto. ne maram birokracije, risanja prerezov v autocadu in ljudi, ki se jim v življenju nič ne ljubi.

° kako poteka povprečen dan v tvojem življenju?
zbudim se okrog 8h zjutraj. presrečna sem, da se mi služba začenja šele ob 9h. delam v Studiu AKKA, kjer vsakodnevno ob smehu in bizarnih debatah s sodelavci razrešujemo najrazličnejše naloge s področja krajinskega oblikovanja. med delom občasno malo poškilim na svoj blog in autocad zamenjam za wordpress. službo v biroju kombiniram tudi s pedagoško dejavnostjo, v preteklem letu sem s krajinsko arhitekturo seznanjala študente na visoki šoli za dizajn. ob prostih popoldnevih in večerih rada spijem pivce s prijatelji ali odbrzim k fantu na postojnsko - tja, kjer je najljepša rwoža bwor ... :) vikendi so, če se le da, rezervirani za lenobne obiske pri prijateljih, ki ne živijo v ljubljani in potepanja po sloveniji.


° kako si zašla v oblikovanje? je ustvarjanje tvoj full time job, hobi, nekaj vmes?
med študijem krajinske arhitekture sem v stranskih ulicah labirinta, ki vodi do diplome iskala in tudi našla mnogo več kot oblikovanje, ki smo se ga priučili na faksu. začelo me je navduševati grafično oblikovanje, sledila je tipografija, zadnje čase me privlačijo ilustracije. kljub različnim službam, ki zaenkrat ostajajo na področju mojega poklica, se v prostih uricah usedem pred računalnik ali vzamem v roke fotoaparat in na svet pospremim kakšen logotip, značko ali fotografijo. celo šivalni stroj na mizi čaka na nove podvige. z blogom "eva sardina" se je začelo zabavno obdobje ustvarjanja, povezovanja in spoznavanja ljudi, kar mi nepogrešljivo popestri delovne dneve.

° kako bi opisala svoj stil ustvarjanja? kakšna so tvoja oblikovalska "načela"?
uf, sem še precej nova pri ustvarjanju, zato težko govorim o lastnem stilu ali načelih ... vem le kaj me zabava in kdaj sem vsaj približno zadovoljna s svojim delom. pri grafičnem oblikovanju se trudim ustvarjati preproste a hudomušne oblike in pomene. značke se mi za ta namen zdijo super, fino bi bilo, če bi se značkam nekoč pridružile še majice. s fotografskim aparatom pa najraje nadlegujem prijatelje. v objektiv lovim obraze, ki jih poznam in tako sama lahko presodim ali je portret uspešen ali ne. uživam tudi ob fotografiranju drobnih detajlov, kjer se skušam igrati s kompozicijo in zgodbo za njimi.

° kaj/kdo te inspirira?
inspirira me mnogo stvari in ljudi. debate s prijatelji in sodelavci, ure prebite na oddelku za oblikovanje in arhitekturo v konzorciju, črke na vratih v službi, hiter pogled na kak izviren grafit ter drugi nepričakovani dogodki in srečanja. v zadnjem je času me je resnično navdušil profesor steve diskin, ki sem ga imela priliko spoznati pri svojem delu. vsak dan se ob kaki nalogi v službi spomnim na njegovo trditev, da bi morali na šolah oblikovanja obvezno izvajati tečaje kuhanja, igranja tenisa in letenja z jadralnim padalom. pri kuhanju se človek sprosti in raziskuje harmonije okusov, barv in oblik, pri tenisu spoznava korenite razlike leta žogice že pri subtilnih spremembah zamaha z loparjem, pri letenju pa izkusi svobodo in pogled na svet iz neba.

° kaj še drugače rada počneš?
ko ne sedim za računalnikom, fotografiram ali pohajam naokrog, se občasno udeležim še kakšne tako imenovane gverilske akcije. trenutno s skupino PAZ!PARK v ljubljani pripravljamo izobraževalno igrišče, ki bo v okviru dogajanja na "world habitat day" govorilo o zelenem sistemu v mestu. kaj več bo nedvomno objavljeno na blogu, PAZ!PARKovce pa najdete tudi na facebooku, morda kmalu tudi na twitterju.

° tvoja najljubša spletna mesta?
dnevno pregledam blog ninelene in tudi sicer dnevno preživim vsaj uro spletnega klepetanja z njo. potem je tu blogotip, pepermint, fensišmensi, design sponge, bloesem ... ne morem mimo spletnega dela, ki me obvešča o novicah doma in v svetu in portala trajekt, ki skrbi za up-to-date informacije o naši stroki.


° načrti in želje za prihodnost?
želim si svežih izzivov, da bi imela čas se naučiti vse stvari na mojem to-learn spisku (na vrhu je trenutno risanje in učenje flasha). da bi mi čim prej uspelo postaviti web page, izdelati vizitke in da bi dan imel 26 ur!

evi najlepša hvala za čas, ki si ga je utrgala za intervju in sestavljanje mozaikov.
vi, dragi pepermintki, pa vabljeni h komentiranju.
tile prispevki naj ne bodo sami sebi namen,
kliknite in napišite svoje mnenje, ouki?

animiranka: valček z baširjem

sreda, 5. avgust 2009




vsako noč iste nočne more o krvoločnih psih. 26 jih je in mora jim uiti. libanon 1982. spopadi z izraelom. kaj se je res zgodilo, kaj so spomini in kaj sanje? vojna in mir, vendar ta šele tedaj, ko nemir poide in so odgovori najdeni. valček z baširjem je masterpiece, dinamična in na trenutke nadrealistična zgodba, ki je v času vrhunske tehnologije in poplavi neverjetno dodelanih animacij, narejena pravzaprav hecno, na prvi uč okorno. kombinacija animiranih likov in večinoma kartonastega, negibnega ozadja pa pravzaprav daje filmu prav poseben čar. glasbeno ozadje je izjemno, vizualna izkušnja pa takoalitako srhljiva. zlati globus in nominacija za oskarja v kategoriji najboljši tujejezični film {oboje 09}. režiser pa ari folman.
trailer tukile {pozor, hud pes!}
več o filmu pa tule.

b a n k s y

torek, 4. avgust 2009


živa legenda. urbani mit.

na wikiju piše, da je quasi-anonymous grafitti artist. tisti kvazi najbrž leti na mnoge debate o resnični identiteti osebe, ki se skriva za tem psevdonimom. kvazi ali ne, tisto o artistu nedvomno drži. in ni zgolj grafitar, sestavlja take instalacije, da lahko samo gledaš, se smeješ in čudiš. recimo slončku sredi dnevne sobe.

sama sem zanj prvič slišala {ja, precej nevredno hvale} šele lani, ko sem intervjuvala enega naših grafitarjev/oblikovalcev in ga je omenil. listala sva njegovo biografijo/zbornik/bukvo in paf! - seveda sem postala ultimate fan. ne bom kaj preveč pametovala, prepričana sem, da ga poznate.

28. grafični bienale

ponedeljek, 3. avgust 2009


Po mestnih vogalih sem in tja že visijo plakati, ki oznanjajo letošnji grafični bienale. Že osemindvajseti po vrsti, temu se pa reče tradicija. Več o programu bo najbrž še znanega, nekaj malega si lahko preberete tu, zaenkrat naj naštejem zgolj razstavna prizorišča:


MGLC je nasploh zelo živ in živahen prostor, kjer se vedno najde kaj zanimivega, lokacija na vrhu parka pa je {sploh z nedolgo tega odprto kavarno} idealna. Prirejajo številne delavnice tiska, risanja stripov... - za otroke in odrasle.

Zatorej naj se vaši sprehodi ne začnejo na Prešercu in končajo na križišču Cankarjeve in Beethovnove, ampak pojdite še naprej čez park, skozi prenovljen podhod in si na poti do Cekinovega gradu mimogrede oglejte še razstavo na Jakopičevem sprehajališču. Mesto ponuja veliko več, kot mislimo.

intervju: v i x i

sreda, 22. julij 2009

Ah, Vixi. Vixi in mačkoni, to je prva povezava, na katero pomislim ob njenem imenu. Njena ljubezen do njih - in do živali nasploh - je razvidna tako iz njenih ustvarjalnih projektov, kot iz njenega pisanja. Poglejte si samo tole srčno umetnino! Tudi sicer se zdi zelo milo bitje, predstavljam si jo (tudi s pomočjo njenega besednega avtoportreta) kot skrivnostno samotarsko umetnico iz kakšne knjige, ki prebiva na koncu vasi v slikoviti hiški, obkroženi z vrtom, deli svoj dom z mačkami in ob večerih ustvarja, o njej pa se med vaščani plete magična fama. :) No, Vixi pa ne upodablja le mačk, posebne in tako zelo ljubke so njene ploščice za na stene in vrata, njeno elegantnejšo in bolj prefinjeno kreativno plat pa dokazuje nakit naravnost filigranske izdelave.

kdo si?
Sem Vesna. Po poklicu grafična oblikovalka, ki je korenine pognala za računalnikom v manjši oblikovalski in produkcijski hiši, izključno zaradi dobre karme in toplih ljudi. Vsako leto posebej pozabljam prišteti eno številko k svojim letom, a če dobro pomislim, sem že krepko zakorakala čez magičnih trideset. Obsojena sem na nedokončane projekte, ker se sredi ustvarjanja porajajo nove ideje, ki se jih hočem lotiti takoj. Za to je moja skicirka vedno polna, končni rezultat pa butičen. Sem nekoliko samotarska, saj se rada družim le s prijetnimi ljudmi, teh pa ni na pretek.

kako poteka povprečen dan v tvojem življenju?
Moj povprečen rutinski dan ni nič kaj romantičen. Z veliko muko vstanem ob 5h, spijem kavo, nahranim mačke, se prebijem skozi jutranje zastoje v Ljubljano, sem v službi od 7h do 15h, se prebijem skozi popoldansko gnečo ven iz Ljubljane, doma počistim mačja stranišča, pojem večerjo in potem predolgo v noč rišem, ustvarjam, lenarim, crkljam svoje tri mačke, visim na internetu in zraven vsega tega poslušam televizijo.


kako si zašla v oblikovanje? je ustvarjanje tvoj full time job, hobi, nekaj vmes?
Lahko bi rekla, da je ustvarjanje moj full time job. V službi se ukvarjam z dizajnom, vendar mi pri tem delu manjka organskosti, saj je delo predvsem računalniško. Pomanjkanje stika z materiali in vonja po barvah kompenziram v prostem času. Odraščala sem obkrožena s slikanjem, kiparjenjem in drugim ustvarjanjem. Z mamo sva se, ko sem bila še otrok, neštetokrat ustavili v Narodni galeriji po sprehodih v Tivoliju. Šola za oblikovanje je bila moja prva in edina izbira. Po spletu okoliščin je moje ustvarjanje ostalo v amaterskih vodah, kar me pravzaprav veseli, saj si lahko privoščim popolnoma svoje kriterije.

kako bi opisala svoj stil oblikovanja, ustvarjanja? kakšno je tvoje vodilo, kaj želiš s svojimi izdelki doseči, sporočiti? kakšnim ljudem so namenjeni?
Moji izdelki morajo biti predvsem všeč meni, kar se morda sliši precej vase zaverovano, a samo taki imajo dušo in , lahko bi rekla, odsevajo moj stil. Vse kar naredim je nekoliko norčavo, po izgledu ljubko, včasih zelo nežno, z eno besedo »girlie«, čeprav sama nisem vedno takšna. Nemalokrat nastane vtis otožnosti ali zrcalo sveta, kot bi si ga sama želela. Ob ustvarjanju se mi v glavi pletejo zgodbe iz življenj ki me spremljajo in pogosto zelo intenzivno razmišljam o prejemniku, tudi če ga ne poznam. Upam da ravno za to ljudje v mojih izdelkih najdejo sebe ali delček osebe, ki ji je izdelek namenjen. Kadar moja risba, kos nakita ali ploščica izvabi nasmeh ali zasanjan pogled, je namen dosežen, če si na izdelku kdo spočije oči, ravno tako. Dosežki, na katere sem najbolj ponosna, so vsekakor tisti, ki koristijo zapuščenim živalim in tudi stvari ustvarjene s tem namenom imajo še posebej osebno noto.



kaj/kdo te inspirira?
Inspirira me mnogo stvari in ljudi. Največji vpliv name sta imela mama in dedek in še vedno se med ustvarjanjem motata po moji glavi. Konkretno inspiracijo iščem v naravi, svojih mačkih, knjigah, prijateljih, priljubljenih ustvarjalcih ter seveda na internetu, ki je zakladnica nedokončanih idej.

kaj še drugače rada počneš?
Obožujem morje, obožujem mačke, občasno rada brkljam po zemlji okrog rož na vrtu, rada imam dobro hrano in dobro družbo. Na trenutke sem pravi filmofil, včasih knjižni molj, včasih pa me razveseli hoja po naravi. Rada se potikam sama po starih delih mest. Preveč stvari rada počnem po malem, da bi lahko karkoli izpostavila kot hobi. Če bi mi finančna situacija to omogočala, bi veliko jadrala.

načrti in želje za prihodnost?
Želje so vedno prisotne, resnih daljnoročnih načrtov pa že dolgo ne delam več. Spoznala sem, da če delaš kar rad delaš in to delaš dobro, se priložnosti zgodijo same in v pravem trenutku.
Vixi, hvala za intervju in veliko veselja in navdiha za ustvarjanje še naprej!

intervju: Ana Hribar {fensišmensi}

nedelja, 28. junij 2009

Če Ane ne poznate po imenu in priimku, pa zagotovo poznate njen Fensišmensi. Pisane male in malo večje denarnice, torbe in torbice, značilni potiski in vzorčki, predvsem pa žive barve so značilni znak te mini blagovne znamke. Poleg tega, da oblikuje, tiska in šiva, Ana tudi fotografira, piše blog, hodi v službo in potuje - "samo da se gre", pravi sama. Ah, Ana je zagotovo punca, ki vse kar počne, počne s stilom. Za dokaz si preberite njene odgovore na pepermintov vprašalnik in oglejte fensišmensi fotke.

Kdo si?
Do 25.7. imam še 29 let. FDV diplomo iz sociologije imam v predalu, magistrska naloga iz marketinga pa zaenkrat še nima naslova. Živim v Ljubljani. Imam redno službo in velik hobi. Veliko se smejim, dobro jem, kljub trenutni enomesečni pavzi, pridno telovadim. Rada imam lepe obleke, dobro kavo, dober klepet, dobro družbo. Rada spim, ampak ne maram poležavanja. Poletje je moj letni čas in jutro moj del dneva.

Kako poteka povprečen dan v tvojem življenju?
Ker imam rada jutra, vstanem okoli šestih, si naredim kavico in jo spijem ob pregledovanju mailov in branju blogov. Potem še kaj zašijem ali natisnem, potem je pa že kar naenkrat čas, da se odpravim v službo. Do štirih mi je bolj dolgčas, potem se pa moje življenje nadaljuje. Če imam veliko dela, popoldne preživim v svojem sobnem studiu, drugače pa kaj pa vem, običajno potem delam kaj na računalniku, pripravljam fotke za na blog, ali se grem še malo potepat po mestu, skočim v kako trgovinico, ali pa na fitness.

Kako si zašla v oblikovanje? Je ustvarjanje tvoj full time job, hobi, nekaj vmes?
V omari sem imela že preveč torbic in misel na še eno novo mi je naredila slabo vest. Pa sem se enkrat izdelave lotila sama. Takrat me je gnalo to, da lahko sam, z malo konstruktivnosti, izdelaš nekaj uporabnega. Oblikovanje torbic mi je bilo tako všeč, da sem jih kar delala in delala. Potem sem našla Pozitive in prodala prve torbice. Sedaj so moji izdelki na voljo na petih različnih koncih in včasih bi si res želela, da bi bila to moja edina zaposlitev.


Kako bi opisala tvoj stil oblikovanja? Kakšno je tvoje vodilo pri ustvarjanju? Katere materiale, barve in tehnike najraje in največkrat uporabljaš?
Moj stil je bolj skandinavski. Igriv, vesel, optimističen. V osnovi uporabljam roza, turkizne in travnato zelene barve. Ko najdem kako lepo blago, malo preizkušam, kakšni odtenki bi pasali skupaj, da je končni izdelek tak, da si na njem spočiješ oči.

V Sloveniji je zelo slaba ponudba blaga. Vedno bolj ugotavljam, da imamo vse in hkrati nič. S propadom nekaterih tovarn, se je ponudba še dodatno zmanjšala, zato je sitotisk idealna rešitev, da sploh lahko naredim izdelek kot sem si ga zamislila.



Kaj/kdo te inspirira?
Večkrat me inspirirajo že same barve in vzorci blaga, oziroma vzorci, ki jih lahko dodam s sitotiskom. Stil, kot ga imajo danski Rice, Taj, Overback and friends, Pipstudio, Oilily, me zelo inspirira. Večkrat se napasem v Kokoški in Sisi in kdaj pa kdaj tudi kaj odnesem s seboj. S takimi rečmi se obdajam in mi služijo kot neke vrste "inspiration board". Obožujem kreacije Almire Sadar.
Kaj pa še drugače rada počneš?
Moj drugi hobi je fotografija, ki se dobro ujame s pohajkovanjem po svetu. Zelo rada grem "malo naokoli", samo da se gre. {p.s.: Anin krasen fotoblog si lahko ogledate tule}

Tvoja najljubša spletna mesta so:

Načrti in želje za prihodnost?Za Fensišmensi se moram malo bolj organizirati, v smislu tekoče izdelave in bolj rednega zalaganja trgovinic.
Ana, hvala za sodelovanje in veliko uspeha tudi v prihodnje.

ZEK svetlobna gverila

nedelja, 21. junij 2009

 Svetlobna gverila je mednarodni festival, ki "spodbuja umetniško ustvarjanje svetlobnih projektov in preizprašuje položaj umetnika pri sooblikovanju urbanega okolja..." Tema letošnjega festivala in posledično vodilo pri ustvarjanju je reciklaža. Zelo eko. In ZEKološko so se oblikovanja svojega svetlobnega objekta lotili člani našega najvidnejšega street art kolektiva. Reciklirali so predmet, ki ga pri svojem delu največkrat držijo v rokah - pločevinko spreja - in ga spremenili v uporaben in šik predmet industrijskega oblikovanja.


vir fotografij: ZEK
Svetlobna gverila poteka med 15. junijem in 18. julijem v Ljubljani in Kranju.

intervju: Nina Urh

petek, 19. junij 2009

Pepermint nadaljuje s predstavljanjem znanih in neznanih čudodelcev, rokodelcev, obrtnikov vseh vrst in suhorobarjev. :) Danes je na vrsti zelo zanimiva gopodična, zabavna, duhovita, včasih malce lena, predvsem pa pogumna Nina, ki je lahko vsem sanjačem v zgled in navdih. Njene ribe so že legendarne, njeno oblikovanje čisto in hkrati barvito - čista pozitiva. O njenih dogodivščinah grafične oblikovalke na svojem, ljubezni do češenj in sardelic, fotografije in podobnega, si lahko preberete {in pogledate} na njenem blogu, vmes pa uživajte ob temle intervjuju.



Kdo si in kaj počneš?
Sem skoraj 30-letnica, ki je po letih kolebanja, sedenja za sivo uradniško mizo in jamranja nad svojo usodo (ok, to počnem še sedaj) zbrala pogum in zamenjala varno službo s porodniškim dopustom za nepredvidljivi svet grafičnega oblikovanja. Vendar za svet, ki ga obožujem, v njem normalno diham in se veselim vsakega dneva posebej.Kako sem se znašla v dizajnu, še sama ne vem. Dokončala sem študij krajinske arhitekture in se zaposlila v javni upravi, ker nekako nisem vedela točno, kaj bi počela v življenju. Ta čas so me pokonci držali le dolgi popoldnevi, ki sem jih preživela v glavnem v oblikovanju, predvsem za prijatelje, znance. Počasi so se pa začele zadeve odvijati, naročnikov je bilo vedno več, projekti so bili zahtevnejši in bili so dnevi, ko sem za računalnikom sedela po 16 ur in takrat sem vedela, da se je potrebno odločiti …



Povprečen dan
V bistvu bi rada povedala, da se moj dan začne z jutranjo kavo, s prebiranjem pošte, delom do 12h, potem kava s prijatelji in popoldne izlet v naravo. Pa ni tako. Jutra vedno začnem na netu, kakšno uro prebijem po blogih, portalih (da nimam slabe vesti, temu rečem segrevanje), potem delam, jem, pijem zeleni čaj, se delam, da delam, obupujem, počivam, spet delam, za posebne priložnosti se odpeljem do sosednjega mesta na kavo, potem spet govorim, da bom delala, jem, peljem psa ven, posedam na terasi z najljubšim sosedom Juretom. Zvečer, ko pa je panika, pa začnem na polno delat. Če povzamem, manjka mi malo discipline, ampak ta pride v kompletu s pisarno naslednji teden ;)

Stil ustvarjanja? Kaj še rada počneš poleg oblikovanja?
Skušam delati vse, čeprav mi ne gre vse od rok. Najrajši delam logotipe. Všeč mi je proces dela, razvijanje, minimalizem. Všeč mi je, kako obračam, združujem, odvzemam in dodajam, se zabavam, dokler ne pridem do kompleksnega rezultata, ki pove vse v svoji preprostosti. Rada imam čiste linije, tako da sem že na točki, kjer skušam ilustracijo čisto minimalizirati, jo narediti grobo in preprosto. Bom temu kar rekla moj stil. Smisel dobrega dizajna vidim predvsem v sposobnosti biti iznajdljiv, hudomušen in kreativen. Poleg klikanja pa še rada fotografiram, eksperimentiram z lomo fotografijo, kvačkam ribe in po novem sanjam o sitotisku.

Naj 3
V bistvu bom tukaj vprašanje priredila na naj 3 glasbe, ker sem človek, ki ji glasba predstavlja a must v življenju. Knjige so občasne, filmov pa tudi ne maram preveč, sem bolj tip za nadaljevanke. Vsekakor pa si življenja ne predstavljam brez chillout komadov, Roisin Murphy in brez kakšne udarne elektronike za naspidirane dni.

Kaj te inspirira?
Inspirira me vsaka neumnost, vsaka lepa stvar, beseda, ki jo slišim, flek na okenski polici, modna revija, športni dogodki,... Ure in ure prebijem na blogih, klikam linke do neskončnosti in ko najdem kakšno novo stvar, se veselim kot majhen otrok. Da ne pozabim vseh tutorialov in youtuba, preko katerega sem se naučila kvačkati in štrikati. In večkrat se vprašam, ali bi bila brez www-ja bolj ali manj produktivna. Verjetno bolj … ;)

Načrti in želje za prihodnost...
Definitivno, da bi bila manj lena ... ;) Pa da bi se naučila šivati, mogoče celo kuhati in pospravljati, pa da bi se končno navadila pravilno uporabljati zaslonko, da bi bili vsi naročniki kul, da bi nehala delati pri 35-tih, da bi obiskala vse države na I (ta projekt je že v teku), da se računalniki ne bi sesuvali; da bi imeli vsaj kaj koristi od globalnega segrevanja in bi češnje zorele celo leto ...
Nina, naj se vse to tudi zgodi
in hvala za sodelovanje! ;)

intervju: Tjaša Gruden

torek, 9. junij 2009

Tjaša je prva, ki sem jo povabila k mini intervjuju za pepermint. Z razlogom. Je namreč odlična fotografinja, ki s svojo rahločutnostjo in občutljivostjo za majhne in ljubke detajle, v objektiv ujema res neverjetne podobe. Njene fotografije so nežne, mehke, zasanjane, elegantne - in prav taka je tudi sama. Njena dela si lahko ogledate tukaj, sama pa je za to priložnost pripravila tudi izbor svojih fotografij - portretov in lifestyle motivov.

Tjaša, nam lahko za začetek poveš kaj več o sebi (da fotografiraš, vemo:). Študiraš, hodiš v službo? Skratka, kako bi se opisala?
Trenutno sem samo študentka. :) Pred mano je kar nekaj fotografskih izzivov, tako da največ svojega časa posvečam prav fotografiji. Drugače pa sem čisto preprosto dekle, zaljubljena v fotografijo in vse lepo okoli mene. Zaljubljena v poletje in zaljubljena v majhne, preproste, vsakdanje malenkosti in trenutke, ki moje življenje delajo popolno.

Kako izgleda tvoj povprečen dan?
Moj povprečen dan? Hmm zanimivo ... trenutno, ko nisem nikjer redno zaposlena, imam kar nekaj časa zase in za stvari, ki mi pomenijo ogromno. Zjutraj zelo rada malo dlje spim, nato pa si privoščim ogromen zajtrk, za katerega prej nikoli nisem imela časa. Sledi rutinski pregled vseh mojih najljubših spletnih strani, s katerimi sem pravzaprav kar malo zasvojena. Potem pa mi seveda ne zmanjka vsakodnevnih opravkov, ki jih nikoli ni malo. Fotografiranje, urejanje fotografij, brskanje za novimi lokacijami, brskanje za novimi idejami, je le nekaj izmed stvari. Najraje pa imam tiste trenutke, ki si jih lahko utrgam za svojo najboljšo prijateljico, družino in svojega fanta.

Kako si zašla v fotografijo in na kakšen način je spremenila tvoj vsakdan?
V bistvu čisto po naključju. Fotografirala sem že od nekdaj, a sem se v fotografski aparat dokončno zaljubila šele na snemanju nekega videospota in si nato tudi kupila svojo prvo dslr kamero. Marca letos pa sem se vpisala tudi na študij fotografije. Predvsem mi je fotografija odprla oči, saj sedaj še bolj cenim tiste majhne trenutke in to, da se lepo skriva tudi v majhnih, čisto vsakdanjih stvareh.

Kakšno fotografsko opremo uporabljaš? Kako bi opisala svoj stil fotografiranja?
Fotoaparat, s katerim fotografiram je Nikon d40. Leča, ki se le redko loči od njega, pa je Nikkor 50mm 1.8. Uporabljam pa še makro lečo Sigma 105mm 2.8. Moj stil fotografije je predvsem zelo romantičen in sanjav. Zato moje fotografije največkrat spremljajo nežne, pastelne barve in mehak, včasih že skoraj zamegljen fokus.



Kje iščeš/najdeš navdih? Kaj najraje upodabljaš?
Kot sem že omenila so navdih za moje fotografije največkrat povsem vsakdanji trenutki, majhne malenkosti, ki me navdajajo z veseljem. Najraje upodabljam predvsem still life elemente in pa portrete.

Delo katerega fotografa/ustvarjalca sama občuduješ?
Huh, tukaj pa bi lahko naštela kar nekaj ljudi, a naj omenim Kanadčanko Leslie Thomson, amatersko fotografinjo, katere delo lahko najdete na tejle povezavi in ki ga sama naravnost obožujem. Prav ona je tista, ki je moj velik navdih.

Tvoja najljubša spletna mesta, brez obiska katerih si ne predstavljaš svojega dne?
Zagotovo je moje najljubše spletno mesto Flickr, kjer so objavljene tudi moje fotografije. To je spletna stran, ki jo zagotovo kliknem kar nekajkrat na dan.
Najljubši/e 3 {knjige, filmi, glasba}?
Ne vem zakaj, a ravno takšna vprašanja so zame najtežja. Ogromno je knjig, flimov in glasbenih izvajalcev v katere sem naravnost zaljubljena. Obožujem romantične knjige, ljubezenske zgodbe in dobro glasbo. Sem nepoboljšljiv romantik, zato najraje izberem prav tiste knjige, filme in glasbo, ki so romantični obliž za mojo dušo.

Standardno vprašanje. :) Kakšne načrte in želje imaš za prihodnost?
Moja največja želja in vsekakor moj prvi načrt trenutno je uspešno dokončanje fotografskega študija. Potem pa kakšno luštno delo povezano s fotografijo. :) Ali pa morda ustvarjanje v svojem lastnem studiu. Predvsem pa si želim še kam odpotovati in uresničiti svoje sanje.

Tjaša, hvala še enkrat za sodelovanje, vsi pa vabljeni k obisku Tjašine strani , s pohvalami pa jo lahko zasujete kar tukaj v komentarjih. :)

N A P O V E D N I K

nedelja, 24. maj 2009

SEPTEMBER

MEDNARODNA RAZSTAVA POCENI LASERSKE GRAFIKE
kdaj: 5.-6. september
kje: Kamera, Kino Šiška
kdo: mladi kreativci, oblikovalci, ilustratorji in vizualni komunikatorji iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in ostalih evropskih držav

UMETNIŠKI SEJEM V PARKU TABOR
kdaj: sobota, 10. september, med 10.00 in 20.00
kje: park Tabor
kdo: mladi umetniki in ustvarjalci, ki bodo naprodaj ponudili svoja dela




PIŠKOTKI

ponedeljek, 11. maj 2009

Spletna stran pepermint.si za boljše delovanje spletnega mesta uporablja Googlove piškotke. Če uporabljate spletno mesto, se strinjate, da spletno mesto pepermint.si nastavi piškotke na vaši napravi.
Kaj so piškotki?
Piškotki so manjše besedilne datoteke, običajno sestavljene iz črk in številk, ki jih obiskano spletno mesto shrani v napravo uporabnikov spletne strani. Tako lahko spletno mesto prepozna vašo napravo - računalnik, tablico, telefon. Piškotke shranjuje brskalnik.
Zakaj spletna stran potrebuje piškotke?
Piškotki spletnemu strežniku omogočijo, da uporabniku (to si ti, bralec Peperminta) spletno mesto prilagodi oziroma se odziva na njegove osebne potrebe in zanimanja. Piškotki poenostavijo interakcijo med bralcem in spletnim mestom, spletni strani pa omogočajo, da si zapomni preference posameznega obiskovalca in tako izboljša uporabniško izkušnjo. A brez skrbi, piškotki vas pri tem ne identificirajo.
Zakaj uporabljamo piškotke?
Spletna stran pepermint.si uporablja Googlove piškotke. Piškotki so nam v pomoč pri analitiki spletnega mesta, saj lahko le z njihovo pomočjo zbiramo podatke o številu obiskov strani in obnašanju uporabnikov na strani. 
Statistiko obiska spletne strani spremljamo prek orodja Google Analytics. To orodje uporablja piškotek _utma, z njim pa spremlja funkcionalno delovanje spletne strani in statistiko ogledov. Nameščeni piškotki delujejo dve leti.
Kako lahko nadzorujete piškotke?
Seveda lahko način uporabe piškotkov v nastavitvah vašega brskalnika tudi spremenite. Več o tem in o piškotkih pa lahko preberete tudi na tej spletni strani.




DIY: OBLEČENI CVETLIČNI LONČKI

četrtek, 15. januar 2009

Saj poznate tiste neugledne plastične lončke, v katerih ponavadi kupimo lončnice? Kdaj jih presadimo ali pa plastične lončke enostavno postavimo v kakšnega lepšega, glinenega.  Lahko pa jih tudi polepšamo, vendar moramo v tem primeru paziti, da jih postavimo na krožnik ali kaj podobnega, da bo lahko skozi luknjice odtekala voda. 

POTREBUJEMO:
lončke
blago
mekol + malce vode
čopič
škarje

Blago ovijemo okoli lončka, da vzamemo mere. Vzemimo še kakšen centimeter in pol na obeh straneh, da bomo blago lepo upognili navznoter. Odrežemo s škarjami. Zmešamo lepilo in vodo v razmerju 3:1. Najprej ga nekaj nanesemo na lonček, da fiksiramo blago, nato pa kar izdatno močimo blago, da se prepoji z lepilom in dobro oprime plastike. Ob koncih blago narežemo na trakce, da ga lažje upognemo ob dno in za rob. Počakamo, da se lepilo posuši.

© PEPERMINT • Theme by Maira G.