ljubljana je ljubljena. dom pa še bolj.

ljubljana je ljubljena. dom pa še bolj.

petek, 24. september 2010

še en lep dan je bil za mano včeraj, ko sem zaspala z leptopom v naročju (in moram zato danes spet pogledat, kaj je ušpičil castle). zjutraj na djob v eno knjigarnico, popoldne posedat na retro zice pred drugo. tisti konec ljubljane od nuka dol proti bregu postaja eden meni ljubših. v kavarni lp piješ kavo in grizljaš sirček, medtem ko mimo vozijo bicikli in opazuješ pisane pikice ljudi na vrhu grajskega stolpa, se meniš o koncertih, ki prihajajo in podobnih pomembnih malenkostih, pa dneva takrat niti ni še konec.

kot sem že tolikokrat povedala, ljubljano imam rada. tudi zato, ker vem, da sem doma v čisto drugem svetu, med drevesi in hribi in ovinkastimi klanci, grčavimi jablanami in rdečim šipkom. še malo, pa bom tam. spet bom šla na moj gobarski pohod (tokrat s košaro), pogledat mamo in ata (firbcat v atov čebeljnak), morda zložila kakšno skladovnico drv in kaj finega pojedla.

PREBERI

klubski maraton '10

klubski maraton '10

po kateri progi bi se zapeljali in na kateri postaji bi izstopili?

kliknite na sliko in prečekirajte vse postaje v vsej veličini plakatnega napovednika za letošnji klubski maraton radia študent.

PREBERI

ana lazovski: hats & head pieces

ana lazovski: hats & head pieces

sreda, 22. september 2010

elegantno, prefinjeno, nenavadno, ekstravagantno in/a nosljivo.

klobuki in ostalo naglavno okrasje modne oblikovalke, stilistke in make up artistke ane lazovski, jaz opisujem takole. slike pa naj povejo še ostalo. več na njeni spletni strani ali fb.

     

PREBERI

t i v o l s k e . r a z s t a v e

t i v o l s k e . r a z s t a v e

torek, 21. september 2010

tole sem posnela že, uf, prejšnji ponedeljek na jakopičevem sprehajališču v ljubljani. nagrajeni projekti v okviru global award za trajnostno arhitekturo preteklih treh let. še do 15. oktobra.

 danes je pa spet en tak lep sončen topel dan. če bi lahko, bi mi arčibald ziher mežikal in me nagovarjal, naj greva kaj pofotkat. ah, teden je še dolg. :)

PREBERI

printam.si

printam.si

sreda, 15. september 2010

ta teden je na pepermintu očitno slovenski teden. za vas imam namreč spet eno fajn domačo zadevo. v ponedeljek sva šli s kompanjonko printat plakate. no, ona je šla printat plakate, jaz sem šla pa družbo delat. semle:

printam.si je digitalni studio, ki se nahaja v trnovem. zadeve na zidovih (iz folije! am, zadeve, ne zidovi:) so porihtali fantje iz ZEK-a. but of course.

p.s.: moje fotke očitno vedno kazijo bicikli. ampak tale zgoraj ni navaden bicikel, ampak moj. ki mi ga je ena baraba še isti večer sunila! že tretji bicikel, odkar napol živim v lj. torej, kdo mi, pošteni pridni punci, šenka kolo? :)

PREBERI

tape art = selotejpanje

tape art = selotejpanje

torek, 14. september 2010

vem ja, prav nič ažurna nisem. vsi to že veste, vsi ste šli že mimo, vsi ste že videli. dogaja se akcija tape art, no, zdaj se že skoraj zaključuje. tape art ali umetnost lepilnega traku/lepljiva umetnost (tole ni moja pogruntavščina, režite se komu drugemu:). FULKUL! v glavnem. danes sem se nahitro sprehodila čez knafljev prehod in si ogledala dva đambota. na tobačno skočim jutri, pojutrišnjem pa, če bo vse po sreči, ujamem zaključno selotejpkanje na emoniki. če seveda dešifriram to emoniko. a je to tisto gradbišče na bavarcu?

namesto svojih groznih fotk lepim kar tele iz uradne strani. so veliko lepše. in so iz izole, kjer so s selotejp lepili stella, jurij in rex. tiste iz mariborskega podhoda titove ceste si lahko ogledate tule, te iz knafljevega v ljubljani pa tule. videi so dbest!

p.s.: hočem turkizen selotejp! za miklavža al pa kej!

p.s.2: blogger je naumil statistiko. mičkn drugačna je od tiste na google analytics. včeraj je bil obisk peperminta ena sumljiva cifra - 777. danes ste pa že bolj pridni - 865. :)

PREBERI

tovornjak sanj

tovornjak sanj

ponedeljek, 13. september 2010

fantazija ekspres, potujoča knjigarna in oder na kolesih založbe sanje. danes na bregu. najlepši tovornjak, kar sem jih kdaj videla. ignorirajte tisti grd bicikel, parkiran zadaj. ne upam si spraševat, če ga lahko umaknejo za eno fotko. :)

PREBERI

lost & found

lost & found

ponedeljek, 6. september 2010

ena najlepših knjig, kar jih je. preprosta, srčna. že samo platnice ti polepšajo dan. nisem se je še naveličala, pa jo skoraj vsak dan gledam v knjigarnici.

oliver jeffers, valda.

PREBERI

plakatki: kino otok

plakatki: kino otok

ponedeljek, 30. avgust 2010

zunaj je november, kar naenkrat je ura skoraj pet, meni pa se je danes zgodilo že svašta. zdaj pa sem najbrž tretjič v svojem življenju živčna, da bolj ne bi mogla biti. ne, lažem, živčna sem bila že zjutraj, ko nisem znala oštevilčiti strani v wordu 07. vsekakor stvar, ki jo moram naštudirati preden se lotim številčenja strani v diplomi. ampak ne bom spet o diplomi. zabarikadirala se bom v zaroto molka, seveda manj strašno od te, o kateri pišem v diplomi. ampak od zdaj naprej o diplomi nič več ne govorim, dokler ne dobim v roke potrdila o diplomiranju.

zdej pa o plakatih. naravnost čudovit prizor me je čakal, ko sem iz dežja pritekla v varno zavetje grde veže mojega študentskega doma in sem otresala čistnov polkadot dežnik po grdih stopnicah, zavila na drugo rundo šteng in zagledala tole, kar vidite zgoraj. to je dila za plakate, na njej so ponavadi same grozote, danes pa je poleg ene grozote (levo spodaj) tudi ena lepota (desno zgoraj).  

nadčeden plakatek za kino otok (nujen klik, čeprav so malce šalabajzersko dopisali letošnje datume kar čez lanski header:). ponoči bom šla dol in ga ukradla. pa nobenmu povedat!

iiii. sonce, morje, ribice, toplota.

oblikovalki sta, če pravilno sklepam s spletne strani festivala, maja rebov in špela drašler. aja, ne, to so lanski podatki. če kdo ve, naj prosim pove, da popravim morebitno krivico.

PREBERI

sm ribnčan urban, po ceumu svejtu znan!

sm ribnčan urban, po ceumu svejtu znan!

nedelja, 29. avgust 2010

ribnica je tam nekje na meji med notranjsko in dolenjsko. kaj pa vem, te pokrajine so tako hecno brezmejne, da človek res ne ve, kam spada. jaz sem recimo notranjka, s tapravih notranjskih hribov, ampak nimam nič skupnega z ribničani (seveda pa še manj s postojnci, ha!). zavijamo že, ampak vsak po svoje. notranjska bo zame vedno dežela okoli cerkniškega jezera, po eni strani jo omejuje avtocesta pri uncu, na severu je meja klanec do rakitne, na vzhodu rob bloške planote, na jugu javorniki (morda še rakov škocjan), na jugovzhodu pa seveda snežnik.

šit, spet pametujem, hotela sem pa samo napisati eno objavo o suhi robi. zadnjič sem opisovala mojo ljubezen do lesenih izdelkov in se spraševala, zakaj ribničani ne spromovirajo svoje tradicije tudi s kakšno spletno trgovino. prijazni komentator me je opomnil, da taka trgovina že obstaja, zato se čutim dolžno, da vam jo predstavim. imenuje se, kakopak, ribničan, na njej pa najdete vse od izdelkov za v kuhinjo, do navijaških rekvizitov, rožnih vencev in celo pasti za polhe, podgane in miši (proti!).

PREBERI