kako sem vesela, ko vidim kakšen lep plakat. srce me boli, ko je vse nekaj polepljeno in zalimano in je samo en hiter ošinek z očmi dovolj, da vem, da me to, na kar plakat opozarja, ne zanima. če je plakat lep, menim, so ga naročili zanimivi ljudje, ki delajo zanimive evente in imajo toliko soli v glavi, da ga (plakat) dajo delat prav tako zanimivim oblikovalcem.
plakatič za
vilenico (tud www je luštna!)
par mesecev nazaj sta mi bila kul dva plakata za koncerte v kinušiška, pa sem poslala ene 3 mejle dotičnim, kdo jih je hišni dizajner, pa ni nihče nič javil. še več, 2 mejla sploh nista delala oz. sej veste, ko vam napiše nazaj, da ne obstaja tak mejl. ja dobro, kaj potem dajete kontakte na uradno spletno stran? no, saj se ne jezim, samo opažam. :)
plakatič za likovne besede
nč, zdejle bom odklopila kabel za internet, se presedla za sosednjo mizo in brž natipkala par strani diplome, da bom zvečer lahko šla malo ven, na luft. veste kaj, resda moram pohitet in res spet pišem skoraj zadnji moment, ampak iz izkušenj vam povem, da tako najbolje funkcioniram in tako najbolje napišem. če se nimam fajn med faksom, potem je vse brezveze. in taktika: zdej delam, pol se bom pa imela fajn! pri meni ne prime. tako sem tele plakate pofotkala na poti iz knjižnice, kjer sem že zarana iskala ene bedne revije, ki jih seveda ni bilo na policah. eh, pa kaj. izi. sej so počitnce oz. najpametnejši izraz tega poletja: "jebeš, sej si na morju!" :)