SLIDER





NA OBISKU: GOSTILNA DELA

petek, 6. maj 2011

Danes smo šle na kosilo v frišno odprto gostilnico na Poljansko 7. Imenuje se Gostilna dela in je rezultat finega projekta Tovarna dela - Vstop v svet dela. V Gostilni dela je pet izbranih mladih dobilo delo in priložnost za soustvarjanje uspešne zgodbe gostilnice in je tako pionirski projekt socialnega podjetnišva pri nas. Pri načrtovanju koncepta gostinske ponudbe okrepčevalnice je bila v ospredju misel na mlade kuharje in natakarje, ki na začetku še ne bodo imeli veliko izkušenj in se bodo usposabljali neposredno z delom, nad vsemi pa bdi glavni profesionalni kuhar. Toliko za uvod. Zdaj pa k obisku z lačnim želodkom in fotoapratom. :)
Interier je svetel, prijeten, domač. Vse se dogaja v enem prostoru, vhodna vrata so na široko odprta in vzraku lebdi vonj po dobrotah, ki jih pripravljajo kuharji skorajda pred našimi očmi. Klepet obiskovalcev, vrvež z ulice in smeh mladih zaposlenih ustvarja nadvse prijetno vzdušje. Najprej pa očara prostran bel strop s štukaturami. In les. Ladijski pod, opaž na stenah, klopi in stoli z vseh vetrov. Šopek peteršilja in divjih špargljev na eni polički, skledi z limonami in pomarančami na drugi, vmes pa šopki lilij. Na vsaki mizici pa, mesecu primerno, ivanjščice. Izberemo kosilo z dnevnega jedilnika, ki je s pisanimi kredami izpisan na steno.
Kako luštno je bilo! Ko sediš na klopci za leseno mizo, ki so jo ustvarjalci projekta sami zbili in jim (dobesedno) dodali par kapljic barve za živahnost, se ti zdi, kot da si nekje drugje, ne pa v Ljubljani. Veri frenč. In njami dobro!

1/4

četrtek, 5. maj 2011

četrtek! dan za dopoldansko delo in najbolj zabavnega fantka iz pravljične urice ever (čeprav sta ajda in roki iz sredinih uric še vedno največja srčka!). potem peš pod cvetočimi in dišečimi kostanji po kolo, ki mi ga je nadvse prijazno šenkala kajakaja (tenkju še tukaj:) in ga je en prijazen stric malce pošraufal.  in ful je kul in lep in čisto zame. bicikel, a ne. in zdaj sem tako dobre volje, da lahko samo izi čakam na večerni #sproščeničetrtek. zdajle grem pa ven na travico ležat na dekco in brat knjigo.
pa ne tiste za faks. tisto bom jutri. :) danes je pa ja sproščeni četrtek!

P O N D E L K

ponedeljek, 2. maj 2011

ta ponedeljek je bil tako neponedeljkast, da je prav hecno. za prekinitev mojega dvodnevnega molka in osame (skoraj 2 dni nisem spregovorila besede s sočlovekom:), ni bilo boljše družbe od lomolena bejb. v dveh urah doživeti sončno in vročo, pihajočo in oblačno, deževno (to k sreči pod streho), nato pa lepo oprano in oslepljujočo ljubljano = NADKUL! tele fotke pa nimajo pravega vrstnega reda. in nismo bile v kavarni, katere ime je na šalci, to je najbolj glupa oštarija ever! samo v eni drugi imajo njihove skodelice (in si delajo škodo imiđu). sam tolk, da veste, da to ni reklama. in za proizvodnjo iz kamnika tudi ne, je pa za zekiče. alo fantje, dejte kakšno akcijo narest, lenobe! :)

intervju: ZORAN PUNGERČAR

Začnimo teden z novim pepermintovim intervjujem. Tokrat sem za odgovore na vprašalnik prosila Zorana Pungerčarja, razlog pa je takle. V lokalih, knjižnicah in ostalih javnih prostorih vedno prečekiram stojala z letaki in vzamem tiste najbolj vizualno zanimive. In med njimi je že kar ličen kupček koncertnih letakov, ki jih je oblikoval Zoran.  Oblikuje tudi plakate, pred kratkim pa je sodeloval pri prav posebnem projektu in zdizajniral ovitek ploščka, o čemer (in še o čem drugem) lahko preberete tudi na njegovi spletni strani in blogu. Zoran pa nam v intervjuju postreže tudi z odličnimi linki. In nekam sumljivo se mi zdi, da imajo fantje iz nekega točno določenega konca Slovenije zelo radi brokoli in tofu. :)
KDO SI IN KAJ POČNEŠ?
Sem Zoran Pungerčar, plačo si služim kot grafični oblikovalec, drugače pa rišem in oblikujem plakate za koncerte. Rad jem brokoli in tofu. Rad tudi pijem kavo. Vsaj tri na dan.
KAKO PONAVADI POTEKA TVOJ DAN?
PON-PET: zgodnje ustajanje, sprehajanje psa, nato sledi pedaliranje v službo, kjer senadaljnih 8 ur ukvarjam z reševanjem vprašanj iz sveta oblikovanja in postavljanja revij, nato odpedaliram nazaj domov kjer si skuham tretjo ali četrto kavo in v najboljšem primeru še kaj narišem.
VIKEND: sobota in nedelja potekate bolj počasi in sta zato primerni za sprehajanje po hribih in ostale stvari za katere mi zmanjka časa čez teden. Tudi rišem najraje med vikendi, ker si lahko takrat res vzamem čas. Tako lastni projekti ponavadi nastajajo ob nedeljah zvečer.
KDAJ IN KAKO SI SE ZAVEDEL, DA BO GRAFIČNO OBLIKOVANJE TVOJ POKLIC?
Takšnih in drugačnih »trenutkov resnice« je bilo že kar nekaj, prvi pa je bil na koncu osnovne šole. Na gimnazijo nisem hotel, ker sem vedel, da sem prelen, ekonomska šola se mi je zdela dolgočasna, so pa tisto leto odprli program medijski tehnik na Srednji šoli tiska in papirja, pa sem rekel, da grem poizkusit. Še danes sem mnenja, da je bila to ena izmed boljših odločitev.
BI ZNAL Z BESEDAMI OPISATI SVOJ SLOG ILUSTRACIJE IN OBLIKOVANJA?
Sodelavka je moj stil nekoč opisala kot naivnega, ampak v dobrem pomenu besede. Sam bi rekel, da so moje ilustracije malce primitivne, grobe, čudaške... vse kar mi roji po glavi pa ne morem vtaknit nikamor drugam.
POVEČINI OBLIKUJEŠ PLAKATE IN LETAKE ZA KONCERTE. ZANIMA ME, KOLIKO SE V TEM PRILAGAJAŠ BENDU/IZVAJALCU IN ČE MORAJO MORDA IZDELEK "POŽEGNATI", PREDEN GRE V TISK?
Plakate delam »po naročilu« organizatorjev koncertov, parkrat pa se je zgodilo, da sem delal tudi turnejski plakat po naročilu banda. Vedno se trudim, da je ilustracija na nek način povezana z bandom za katerega delam. Stil glasbe vpliva na sam izgled, vendar nočem, da bi me to omejevalo. Proces se vedno začne z googlanjem za preteklimi plakati bandov, ker me vedno zanima, kakšne asociacije je band vzbujal pri ostalih oblikovalcih. Sledi branje besedil in iskanje zanimivih pojmov iz le-teh, ki bi se jih dalo zanimivo upodobiti. V sam proces nastajanja spada tudi poslušanje čimveč glasbe banda v obdobju, ko zanj oblikujem plakat. Zaenkrat se ne spomnim primera, da bi band zahteval, da mora videti plakat pred tiskom, seveda pa sami organizatorji presodijo ali je grafika primerna za band. Na srečo so organizatorji ,s katerimi sodelujem, zelo na tekočem z aktualno glasbo in grafično podobo, ki spada zraven. Vsi sledijo naslovnicam albumov, plakatov itd. in imajo posledično občutek, kaj je dobro in kaj ne. S takimi ljudmi je super delati, saj razumejo in podpirajo to, kar počnem.
KOGA V SVETU OBLIKOVANJA NAJBOLJ OBČUDUJEŠ IN ZAKAJ?
Eden izmed mojih največjih favoritov je zagotovo Maxwell Loren Holyoke Hirsch, odličen mi je tudi Jon Klassen, redno pa spremljam tudi Lizzy Stewart, Nigela Peaka, Julio Pott, Scotta Bakala, Justina Bartletta, Stacey Rozich... Google Reader folder z ilustratorji je precej velik. Od slovenskih pa najbolj cenim Mino Fino, Leno Sardelo, Lukatarina, super pa se mi zdi tudi ekipa, ki ustvarja ilustracije za Tribuno. Vse naštete ljudi občudujem zato, ker vsakič, ko vidim kaj novega izpod njihovih svinčnikov ,dobim željo in inspiracijo po risanju.

TVOJE NAJLJUBŠE SPLETNE STRANI?
GLASBA:
UMETNIJE:
Pikaland 
KAJ ŠE SICER RAD POČENJAŠ V ŽIVLJENJU?
Kadar imam čas, ga rad namenim analognim stvarem. Tako rad poslušam glasbo iz vinilk in namesto iz ekrana probam brati iz revije ali knjige. Dosti časa namenim tudi glasbenim koncertom, pitju kave in sprehajanju psa. Sploh kava in pes sta super za preganjanje designers blocka.
NAČRTI IN ŽELJE ZA PRIHODNOST.
Čimveč objavljenih ilustracij, cilj sta seveda New York Times in New Yorker, hehe. Narediti še kakšno naslovnico za vinil. Z ilustracijami napolniti čimveč fanzinov in knjig. Ena izmed velikih želja, ki čaka na listi, pa je poizkusiti živeti in delati nekje v tujini.

© PEPERMINT • Theme by Maira G.