SLIDER





POP-UP DOM 2013

ponedeljek, 2. december 2013

Letošnji POP-UP DOM se je iz meščanskega stanovanja v centru Ljubljane preselil malce dlje, a ne predaleč stran. Tobačna se mi že od nekdaj zdi premalo izkoriščen predel mesta (kdaj, če sploh, bo zgrajena Tobačna mesto?), zato sem komaj čakala, da vidim novo domovanje. In zelo mi je všeč. Sploh, ko sem tja vstopila na sončno in mrzlo petkovo jutro, ko tam ni bilo nikogar razen dveh deklet in enega hrta. Res lep prostor, tako "neslovenski", tako blizu, vseeno pa tako zanimivo industrijski. Ko na eni strani pogledaš čez okna, vidiš ogromno zabetonirano ploščad, za njo so rožnodolske vile v prvi vrsti ob železniški progi, zadaj Rožnik ... In izdelki, ob kateriš se zaveš, kako živahna je slovenska oblikovalska scena, koliko ustvarjalne energije premoremo in kako fino je, ko se posamezniki združijo v skupnih projektih. In tako ti mali in veliki objekti zaživijo tako, kot morajo. Vaza se postavi na mizo, blazina najde mesto na sedežni, grafika na tabli, nogavičke v predalniku in kolo na stojalu. Na stol se lahko usedeš, na mizo postaviš računalnik in začneš delati, brati, študirati. 

Nikar ne čakajte na zadnje dneve odprtih vrat v Pop-up domu, pojdite tja danes, jutri, večkrat. Cel kup dogodkov nas čaka in vedno lahko na kakšni polički ali v katerem od kotov odkrijete nekaj novega.

SPOMIN NA EN DAN V OKTOBRU

torek, 19. november 2013

Te fotografije sem posnela na najlepši dan letošnje jeseni, ko je mama Marina praznovala rojstni dan. Bilo je toplo, otroci so se igrali zunaj, jaz pa kot ponavadi malo tu, malo tam. In enkrat med preverjanjem, ali T. počasi dirka v ovinek, ali se je Veso že premaknil iz tistega kota na senu, in ali se za mano morda ne repenči kakšna goska, sem na kamniti okenski polici zapuščene hiše zagledala to lepo posodo. Kanglco. Ljubezen na prvi pogled. Pa sem poklicala k sebi očita, ki pozna mojo ljubezen do takih stvari (no, saj sem jo nenazadnje po njem tudi podedovala:), in ga vprašala: "A mislš, da bi lahko tole vzela?" In oči je vprašal strica Toneta, ki se je malo nasmejal, češ da s to posodo zajema hrano za gosi in race, ampak ja, lahko jo vzamem. Kanglca brez ročajev zdaj stoji na pultu v moji novi kuhinjci, v njej pa imam spravljene kuhalnice, metlico za stepanje, zajemalke itd. Tistega dne sem jo napolnila z zadnjimi rožami z maminega vrta. Vedno me bo spominjala na ta dan. Na dan, ko sem mami spekla limonin kolač. O njem pa v naslednji objavi.

JUNE

petek, 15. november 2013

Pogrešate kaj Embrace Softgoods? Oh my, Nežine denarnice s pentljami. In torbe, ki smo jih nekaj let naročale vse po spisku :) Pa mustaški iz pleksija. In potem je šla Neža v Budimpešto. Čisto zares. Tam soustvarja Blind Chic. Tole zgoraj pa ni ne eno ne drugo, ampak je JUNE, njen novi mali projekt. Ker Nežini tošelčki so najlepši tošelčki na vsem svetu. In Neža je punca, ki jo zelo občudujem. Njeno simple logiko ustvarjanja in estetiko, ki ni perfect po reglcih, ampak se vedno vse sestavi v en lep izdelek. Tak, potepuški. Wanderlust.

PIRATE PIŠKA

ponedeljek, 11. november 2013

PIRATE PIŠKA! Spet ena fina domača mini znamka in spet ena iber kreativna punca, ki se skriva za njo. Ime ji je Tjaša in se je posla lotila zelo resno. Tako zelo, da se je odločila prenoviti dedkovo mizarsko delavnico, pri tem pa so ji pomagali tudi kolegi rokodelci. Tjaša sama šiva, tiska na majice, puloverje, torbe in nahrbtnie, dela nalepke ... Spremljate jo lahko na blogu, FB in še kje, klika vredna pa je tudi njena spletna trgovina

O Pirate Piški bom gotovo še pisala, a s to objavo sem hotela pohiteti prav zaradi zgornjih fotografij. Saj veste, preden zapade sneg ...

KIRIGAMI LUČ IZ PAPIRJA {AS SEEN IN COSMOPOLITAN}

četrtek, 31. oktober 2013

Za Cosmopolitan sem sestavila lučko iz papirja. Takšno, ki dela! Pri elektro zadevah mi je pomagal oči, sicer pa mi je naaaaajvečjo težavo predstavljalo risanje velikega kroga. Večjega od vsake sklede, ki jo premorem. Če bi jo radi naredili tudi sami, hop, v trafiko, sicer pa je luč nastala po vzoru KIRIGAMI SKLEDIC. Ko bom lučko izdelala znova, bom uporabila kakšen drug, povoščen papir.


Ker pa na fotki vidite delček mojega mini doma ... V kratkem se bom preselila, zato iščem novo prebivalko luštne garsonjere v središču Ljubljane, ki bi stene in poličke zapolnila s svojimi najljubšimi rečmi. Kersnikova, na vrhu bloka (terasa na strehi in lep razgled), dvigalo, nora dopoldanska svetloba, parkirno mesto za zapornico. Za več informacij mi lahko pišete na mejl. Jaz sem se tu imela krasno, zdaj pa grem novim dogodivščinam naproti :)

THE KINFOLK TABLE / BAZILIKA

ponedeljek, 28. oktober 2013


Ves večer se mi je zdelo, kot da zunaj sneži. Središče mesta je bilo zaprto zaradi čakanja na maraton, z uredništva sem hitela zadnjo minuto, nato pa je taksi delal same ovinke, da sem na koncu le stekla čez zebro do Bazilike. Ura je bila 19:04 in huh, nisem bila zadnja. Ko smo se posedli za mizo, pokrito z belim prtom, sem opazila in se zaljubila v dvoje. Roza vrtničke in Mančine superge. In potem se zgodi, da Darja reče: "Če boste dali kaj na Instagram, uporabljajte #thekinfolktable." In me, punce naokoli, vse telefone na plano. Nakar ugotovim, da so mi vsaj malo in vsaj virtualno znani skoraj vsi za mizo. In jedi! Kako okusno in domišljeno. Če verjamete ali ne, čokoladno pito sem jedla najdlje, žličko za žličko. KINFOLK in BAZILIKA, bilo je res fino. Hvala vsem za družbo in klepet, vam pa priporočam, da počakate na Anine ali Mančine fotografije. Jaz jih komaj čakam. 

Na druženje je vsak prinesel svoj priljubljeni/družinski/okusen recept. Tak, za drobna srečanja ob hrani. Z njimi smo tudi mi dodali delček k izidu noro lepe knjige THE KINFOLK TABLE. Tako kot čudovito revijo KINFOLK lahko dobite tudi v Baziliki. Ampak je treba pohitet.
© PEPERMINT • Theme by Maira G.