SLIDER





ljubljana
Prikaz objav z oznako ljubljana. Pokaži vse objave

HUDA LUKNA • PRENOVLJENO STANOVANJE IZ LETA 1952, KJER SE GLEDA NETFLIX, ZALIVA ROŽE IN POSLUŠA PLOŠČE

nedelja, 11. november 2018


🖤 Psički na fotki je ime Saba in sumim, da se v momentu, ko je bila posneta, malce kuja, ker ne sme na ta čudovito zelen, mamljivo udoben kavč. Stoposto. In kdo bi ji zameril? Človek bi se kar povabil na obisk, na čaj pa piškote, in če ste med tistimi, ki so takoj prepoznali tole dnevno ... potem a) ste veliko na Instagramu in b) veste, da gremo danes na virtualni obisk v Hudo lukno

SABA, NINA IN JAN. DOMA NA NASLOVU "HUDA LUKNA". 
Za vse, ki ne veste, kdo je tu doma, pa ... "Sva Jan in Nina. Družbo nama dela še psička Saba. Jan zaposlen kot grafični oblikovalec, Nina dela v marketingu, Saba pa medtem čuva stanovanje in žveči nama ljube kose pohištva ali gramofonske plošče.  Kreativnost je torej prisotna tako v službi, kot tudi doma. Kaj še počnemo? Hodimo v hribe, pečemo pice na balkonu, raziskujemo bolšjake ali pa se samo guzimo na kavču." 


Stanovanje Huda lukna je oktobra praznovalo dve leti. Ko sta Nina in Jan iskala stanovanje, sta si ogledala veliko takšnih, kamor bi se lahko vselila brez večjih posegov. "Ampak midva nisva taka, saj sva želela stanovanje z dušo, kamor bova s prenovo vložila veliko znoja in kletvic, ter si ga oblikovala po svoje. In točno tako sva tudi našla," opisuje Nina - stanovanje v bloku, zgrajenem leta 1952, z debelimi zidovi in originalnim parketom v obliki ribje kosti. 

PRENOVA ALI KO HODIŠ V SLUŽBO Z MALTO V LASEH
In lotila sta se prenove. "Med samo prenovo sva seveda tudi živela v tem stanovanju, nekaj časa v službo hodila z malto v laseh, prašna in utrujena, ampak se je splačalo. Pravzaprav je bila faza prenavljanja izjemno prijetna, saj so nama pomagali prijatelji, veliko sva se naučila in preverila najino potrpežljivost. Glavna motivacija je bila: prej ko zaključiva z velikimi deli, prej bova lahko še kaj drugega delala v popoldanskem času, kot štemala stene in brusila tla."


Prenovi je sledil še kreativnejši del - opremljanje. Pri tem sta kombinirala veliko različnih slogov, "od vsakega vzela nekaj in potem priredila po svoje. Začela sva z belimi stenami, nevtralnih pohištvom - lahko bi rekli z minimalizmom, nato pa vnesla nekaj skandinavskega stila, nekaj ruralnega, našla en kos pohištva, preprogo, omarico ..." 

MOJSTRA DIY PROJEKTOV
Opremljanja sta se lotila zelo počasi, saj sta želela začutiti prostor tak, kot je, in potem naknadno dodajati drobnarije, od slik, pa rož, kosov pohištva močnejših barv. Kar nekaj je tudi DIY projektov, ki so tudi njuni najljubši. Med njimi so na primer kavna mizica, ladijski pod v kuhinji, klopca v predsobi, koš za umazana oblačila ... Ni da ni, kot pravi Nina. 


Dom je tisti prostor, kjer si lahko slečeš hlače takoj, ko prestopiš prag, že v predsobi. Tisti prostor, kamor se po napornem dnevu z veseljem vračaš, ker veš, da te nestrpno pričakuje kavč. Hkrati pa je to prostor, kjer veljajo čisto tvoja pravila - zajtrk pred televizijo, neskončno število rož, poln pomivalni stroj. 

PA AH, SEVEDA, RASTLINE!
Zelenje v Hudi lukni krasi že skoraj vse kotičke in poličke. Nini se zdi, da rastline v stanovanje prinesejo udobje in toplino. "Omehčajo ostre linije pohištva, omehčajo resne barve sten. Zeleno džunglo dopolnjujeva sproti, najraje pa imam male spominke z dopusta - namesto magneta za na hladilnik, vedno prineseva kak potaknjenec ali kaktus.  



Ninin najljubši kotiček v stanovanju je spalnica. "To je zavetje in zen prostor, kjer prevladujejo bela barva, vonj po mehčalcu in kupi knjig. Janov najljubši prostor pa je dnevna soba, kjer se (ne tega povedat moji mami) vsi trije nagnetemo na kavč, srkamo kavo in preveč glasno gledamo filme. Psička Saba bi se strinjala z Janom. Kavč for ever." 

In kakšna playlista bi se v stanovanju vrtela na eno tako oblačno sobotno/nedeljsko/______ (poljubno vstavi) popoldne? Ta odgovor je prevzel Jan, menda hišni mojster muzike.


HUDA LUKNA plejlista
 Tommy Guerrero - Road to Knowhere (Full Album)
 Benjamin Clementine - I won't complain 
 Tom Waits - Ol'55
 Melody Gardot - Morning Sun
 Crosby, Stills & Nash - Wooden Ships
 P.P. Arnold: The first cut is the deepest
 Nicholas Jarr - Mi Mujer
 Paolo Nutini - Iron sky
 Koala Voice - Ledena
 Svemirko - Možda nisam dobar
 Blue Boy - Rembember me
 Futurski - Pressure of your Pressure


ZA NAVDIH.
Tudi Nina je pripravila en seznamčič. Zanimalo me je namreč, kaj jo vsakodnevno navdihuje, če spremlja kakšne fine Instaprofile, spletne strani, revije, Pinterest boarde. Par njenih trenutno najljubših:

 Remodelista  - tukaj cedim sline in iščem ideje.
• @ ______theo - mogoče posvojim kako mačko, samo zaradi tega Instagram profila
• @herz.und.blut - kdo pa ni zaljubljen v ta krasen Instagram feed?
• Domino - pošiljajo res krasne newslettre, prisežem revija Outsider - z užitkom obračam strani in črpam modrosti piscev




HUDA LUKNA NA INSTAGRAMU. IN BLOGU!
No, navdihuje pa tudi Nina. Že Instagram Hude lukne je prijetno zbirališče vseh, ki imamo radi lepe reči, pred kratkim pa je spet zagnala tudi istoimenski blog"Ko sem enkrat izvedela (butasto, ja vem), da se ne podre svet, če par tednov zaporedoma nič ne objaviš, sem ga oživela, potegnila ven iz začetka leta 2016 in nadaljevala," o tej drugi, (no, tretji, če štejemo zraven še instaLukno) spletni Hudi Lukni pravi Nina. 

"Pišem o tistem, kar me zanima in kar (sklepam), zanima tudi bralce. Nisem več pod pritiskom, da so objave bolj pogoste, ampak delam na kakovosti, na tem, da v pisanju res uživam, pa tudi če me bere samo moja tašča." Tule je link, pojdite brat in delat družbo gospe tašči :) 

KAM NA KAVO • ČRNO ZRNO

ponedeljek, 25. september 2017

Ta objava je v osnutkih že od zgodnje pomladi in upam/verjamem, da ste mnogi v tem času že zavili na Gornji trg v Ljubljani in spili skodelico kave, ki sem jo na Pepermintu paketek za paketkom predstavila lansko jesen. Tedaj je bila kavarnica še osnutek v mislih Alexandra in Tine, Kolumbijca in Slovenke, ki sta k nam pripeljala črna zrna, za številne prinašalce vsakodnevnih aromatičnih požirkov. 

Alexander je prostor, kjer danes pripravlja vrhunsko in skrbno izbrano kolumbijsko kavo, odkril povsem po naključju. Med tekom na grad. Pred tem je raziskoval ponudbo opuščenih lokalov in prostorov, ki bi jih lahko preuredil v "coffee shop", a se je zdelo, da se uresničitev ideje vedno bolj odmika iz središča Ljubljane, mesta, ki je postalo Kolumbijčev novi dom. 
Tudi ta, malce zapuščen, ozek in precej temačen prostor na Gornjem trgu, v katerem so včasih prodajali računalniško opremo, bi marsikoga odvrnil. Alexander, po izobrazbi arhitekt, je v njem videl izziv in po temeljiti prenovi in osvežitvi je na Gregorjevo svoja vrata prvič odprlo Črno zrno

Ko vonju pražene kave sledimo čez prag in mimo opečnato rdečih vrat, ki jih je s pticami poslikal Alexov prijatelj in rojak, ilustrator Dipacho, čigar ilustracije krasijo tudi paketke kave Črno zrno, nam vidno polje takoj zapolni modrina keramičnih ploščic, ki krasijo tla in deloma tudi stene te neobičajne kavarnice. 
Ni slučaj, da nam pogled kaj hitro uide v temno ozadje, proti majhnemu, a širokemu pultu, za katerim nas pričakajo širok Alexandrov nasmeh in vse, kar ta potrebuje za pripravo tistega, zaradi česar smo prišli - skodelice dobre kave. Kavarniški pult tako deluje kot oltar, premišljeno osvetljen in malce skrivnosten, obenem pa ničesar ne skriva. Od blizu lahko opazujemo, kako mojster pripravlja omamen napitek, ob tem pa nam z veseljem razloži potek priprave in posebnosti kave, ki jo bomo spili. 
V Črnem zrnu na nevsiljiv način vzgajajo naše brbončice in okus za kavo, ki ponuja mnogo, mnogo več od tiste klasične kavarniške izbire ali kave, ki jo še napol v sanjah ob jutrih pripravimo doma. Poleti so vabili s kremastim ledenim cold brew napitkom, osvežili smo se lahko z nicepuccinnom,  na arbitražno vročico pa so se šaljivo odzvali z arbitražnim espressom. 
Pripravljajo tudi t.i. food pairing dogodke, na katerih z izbranimi gosti preizkušajo nove, nepričakovane, a okusne kombinacije kave in hrane. Če pa si kavo raje pripravite sami, lahko v Črnem zrnu kupite tudi kakšen paketek za domov. 
ČRNO ZRNO
GORNJI TRG  17
LJUBLJANA
11:00 - 18:00
. . . . . . . . . . . . . . . . . 

PRAV POSEBNA LJUBLJANSKA HIŠA, KI ZA SINJO FASADO ČUVA MNOGE ZGODBE

sreda, 16. november 2016



Mimo te hiše pelje moja tekaška steza. Vedno jo s pogledom lovim že med drevesi, preden mimo gredic pritečem na makedamsko pot, polno kužkov, vozičkov, tekačev, sprehajalcev in obiskovalcev največjega mestnega pokopališča.

Drugačna je od hiš v tisti vrsti, in saj veste, kako je z domišljijo, v mislih sem si v preteklih letih ustvarila predstavo o tem, kdo bo v njej živel. Moja domišljija se ne bi mogla bolj motiti, a zdaj, ko poznam njeno zgodbo, mi je le še bolj pri srcu s svojo valovito sinje modro fasado.



Ta hiša ni običajna stanovanjska enota. Ni le še eden v vrsti sodobnih domov neobičajne oblike, ki bi si ga ustvaril kdo z malce posebnim okusom. To je namreč materinski dom. V njem živi sedem mamic z otroki, ki zaradi različnih dejavnikov nimajo svojega doma ali v njem trenutno ne morejo prebivati. Je tudi najnovejši med osmimi tovrstnimi domovi v Sloveniji, v katerih  biva 170 mamic in otrok. Odprli so ga pred nekaj dnevi.

Hišo, ki najbrž ni le najlepši materinski dom, ampak kar najbolj zanimiva hiša daleč naokoli, so zasnovali Rok Jereb, Blaž Budja in Nina Majoranc iz biroja JEREB IN BUDJA ARHITEKTI. Tudi sami ji pravijo "posebna". In taka je v več pogledih, ne le po zunanjosti. 

O materinskem domu so arhitekti na svoji spletni strani zapisali, da "njegova vsebina v sozvočju z obliko tudi naključnemu opazovalcu pove lepo zgodbo. Na meji dveh mest, stavba namreč leži tik ob glavnem mestnem pokopališču, ki ga od drugega mesta loči park, zlahka razberemo, da je moč z oblikovanjem, ki sledi funkciji, vzbuditi in negovati občutek varnosti. Tega pa njegovi stanovalci najbolj potrebujejo."

POT LESA - NA TLEH IN NA STROPU
Poleg spalnic, ki nudijo intimo in zavetje, so v hiši tudi prostorni skupni prostori. Kuhinja z dvema umivalnikoma in velikim kuhinjskim pultom je nekakšno srce tega dela hiše. Živahne, barvite ploščice ji dajejo igriv, veder značaj. V istem prostoru sta še dve veliki jedilni mizi in kotiček za posedanje.

Posebnost je tudi lesen opaž, ki kot nekakšna reka obliva strop v različnih prostorih, jih s tem povezuje in ustvarja nekakšno leseno nit, ki jo lahko opazujemo z različnih višin hiše.

USTANOVA, KI VARUJE IN PODARJA TOPLINO DOMA
"Oblikovno je funkcija in zasnova hiše jasna že z zasnovo fasade," še pišejo arhitekti. "Pritličje, javni del je s cezuro ločen od nadstropja, spalnega dela. Fasadni ovoj pa objema hišo z dveh strani, z dvema materialoma, betonom, ki z uporabo deščičenega opaža pridobi krhek nagovor in sledi drugemu objemu, stekleni fasadi. Oba skrbno varujeta notranjost. Raster oken pa usmerja in skriva ter odpira poglede. Ureja potrebno komunikacijo z okolico in govori o tem, da Materinski dom ni navadna hiša. Je ustanova, ki varuje in obenem podarja toplino doma."


Res lep projekt. ♥️ In držim pesti, da bi se vse zgodbe v materinskih domovih, varnih hišah in  kar najlepše končale. Hvala za dovoljenje za objavo, arhitekti. 

FOTO: Blaž Budja

ČAJNICA PRIMULA • LJUBKA POSTOJANKA SREDI BOTANIČNEGA VRTA

ponedeljek, 29. avgust 2016


Najbrž morajo vsi prvarčki tega sveta odgovoriti na vprašanje Kaj boš pa ti, ko boš velik/a? Jaz sem si želela postati cvetličarka. Ker je cvetličarka moja teta in ker je bilo nabiranje šopkov moja najljubša stvar na svetu ob spekulas piškotih, knjigah in sladkih penastih bananah. In še danes nadvse rada šopkarim (dokaz 1, 2, 3, 4, 5).

Svoje prvo delovno poletje sem pri petnajstih preživela na vrtnariji, tipkala naročilnice z latinskimi imeni rož šoferjem Gardenie, zlagala lončnice iz tovornjakov, ki so se ob zgodnjih jutrih pripeljali iz Holandije (vedno Holandije, nikoli z Nizozemske) in vse proste minute hodila po rastlinjakih, prebirala od zemlje umazane nalepke na loncih vseh mogočih rož in globoko vase vdihovala vlažni vonj po zemlji. 
Ljudje in zemlja in Na vrtu sta moji najljubši oddaji in dokumentarec o gospe Jeleni de Belder Kovačič znam najbrž na pamet. In takoj bi se preselila v tole hiško sredi Botaničnega vrta. Prav tja vas peljem danes. 

Tam je namreč od leta 2014 doma ČAJNICA PRIMULA, pred katero je tako fino posedati in se delati, da nisi le lučaj stran od Grajskega griča, živahne Špice in starega mestnega jedra. Primula je majhna, preprosta, ljubka postojanka sredi priljubljenega sprehajališča, a zanjo se zdi, kot da je še vedno najbolj strogo varovana ljubljanska skrivnost. 
Pa pojdimo dvesto let v preteklost, natančneje v leto 1810, ko je bila Ljubljana glavno mesto Ilirskih provinc. Takrat je, po zaslugi obveznega sestavnega dela centralnih šol, nastal ljubljanski botanični vrt, berem v zloženki, medtem ko pod tiso pijem koktejl Primula (bezgov sirup, mineralna voda, limonin sok, limeta, jagode in led). 

Ustanovitelj vrta, Franc Hladnik, ga je uspel ohraniti tudi ob prihodu Habsburžanov. Kdaj je sredi vrta zrasla hiška, ni povsem znano. Je pa hiška omenjena v zapisih o potresu leta 1895, ko je bila  tudi poškodovana, novo pa so postavili jeseni leta 1897. Vse do danes služi potrebam vrta, v njej pa je svoje mesto dobila tudi Primula. 
Ko si boste zaželeli sprehoda med stoletnimi drevesi in skrbno urejenimi cvetličnimi gredicami ter se nagledali zelenja v tropskem rastlinjaku, se le ustavite v Primuli in posedite na romantičnih kovanih stolčkih z blazinami v barvi vijoličastih primul. Med srkanjem čaja, kave ali kakšne hladne pijače se lahko posladkate s sladoledom ali pa s torticami in drobnim pecivom, s katerim Primulo zalagajo dijaki in sodelavci bližnjega Biotehniškega izobraževalnega centra

Pssst, moja teta (sestra tiste tete z začetka objave:) tam poučuje telovadbo, zato so tamkajšnje dobrote pogosto njeno darilce ob rojstnih dnevih. Preverjeno slastno, čisto vse! Izdelke lahko kupite tudi v trgovini Slapek ob vhodu v šolo, še posebej priporočam ajdove piškotke z marmelado. 

IŽANSKA CESTA 15
1000 LJUBLJANA
PON-NED 9:00-19:00

MAGDA • ZLIZANE PLOŠČICE, OLUŠČENE STENE, OSTRIGE IN RAZGLED NA TRŽNICO

ponedeljek, 22. avgust 2016


NAMIG // preden začnete z branjem te objave, si v sosednjem zavihku odprite #magdaplaylist.

MAGDA SE ZBUJA Z BRANJEVCI
"Pridi, greva še nekaj spit," sta se gospe, vsaka s svojim cekarjem na koleščkih, obrnili proti Magdi. Bil je junijski petek še pred osmo zjutraj, ko je bilo na ljubljanski mestni tržnici že živahno, poletna vročina pa še ni bila prehuda. 

Čez nekaj minut sta se pred lokalom srečala še možakarja. "A ti si že bil, odkar je na novo poštiman," je prvi zabrundal drugemu. "Ne še, da ni bolj za mladino tole," je rekel drugi, pa sta šla vseeno notri. Ko sem šla plačat svojo kavo, sta prav veselo klepetala na barskih stolčkih.


IN HODI SPAT PO POLNOČI
MAGDA se zbuja zgodaj, takrat, ko branjevci zložijo svoje pridelke na stojnice. Svoja vrata pa zapre precej za njimi, ko je ura že čez polnoč. Ob popoldnevih in večerih je družba na terasastih stopnicah pred lokalom še bolj pisana. Mimogrede lahko, medtem ko piješ club-mate ali malinov ledeni čaj, za ušesi počohaš kakšnega psa, se nasmejiš malčku v maminem naročju ali pomahaš znancu na klopci nasproti. 

MAGDA ZUNAJ IN MAGDA ZNOTRAJ
Čeprav so stopnice in klopce pred lokalom poleti še posebej vabljive, je Magdin interier nekaj res posebnega. Na spletni strani In your pocket so na primer zapisali, da zaradi zlizanih rjavih ploščic na tleh spominja na t.i. ruined bars v Budimpešti ali berlinske hipsterske lokale. Oluščene stene, nenavadni oboki in globoke okenske niše so okvir, v katerega je ekipa umestila kar nekaj DIY in custom made kosov.  


V bledo gorčično rumeno (zeleno?) usnje oblečene klopi in barski stoli stojijo na kovinskih nogah, z njimi se ujemajo luči, nekakšni zlati tulci, ki kot nekakšen okras visijo nad dolgim in zaobljenim točilnim pultom. Še šopek cvetlic v vazi in to je to. Mimogrede, v tejle fotogaleriji si lahko ogledate, kako je Magda dobivala svojo podobo. 

PIJAČA & JEDAČA
Tako kot izstopa po podobi, je Magda drugačna tudi po ponudbi. Pred kratkim so pestri in na momente neobičajni izbiri pijač (espresso martini, morda?) dodali tudi jedačo. Postrežejo vam z narezkom z domačimi in tujimi siri in/ali izbranimi mesninami. Pa z ostrigami, če si jih zaželite, s penino ali brez. 

MAGDA 
POGAČARJEV TRG 1
LJUBLJANA
PON-SOB 7:00 - 1:00
NED 18:00 - 1:00
. . . . . . . . . . . . . . . . . 

KAKO BO VIDETI 21-NADSTROPNI HOTEL, KI GA GRADIJO NA BAVARCU

nedelja, 31. julij 2016

Na enem od najbolj prometnih križišč v Ljubljani, tistem na Bavarskem dvoru, so pred nekaj meseci začeli graditi prvi petzvezdični hotel v prestolnici. Naše glavno mesto hotela s petimi zvezdicami trenutno nima (jih je pa nekoč že naštel hotel Lev), po Sloveniji pa jih lahko najdemo kar nekaj, največ na Obali, pa tudi v Bohinju, Mariboru in Idriji.

ZEMLJEVID, ZARADI KATEREGA SE BOSTE ZALJUBILI V LJUBLJANO

ponedeljek, 04. julij 2016



Lani je Ljubljana dobila prvo izdajo kvadratnega zemljevida, s katerim se je pred tem lahko pohvalilo okoli 40 evropskih mest. Zemljevid use-it, že na pogled drugačen od vseh, ki jih lahko kupite v knjigarnah, trafikah in letališčih ali dobite v turističnih pisarnah. Sestavijo, spišejo, narišejo in oblikujejo ga namreč mladi ljudje, ki v mestu živijo, delajo, z njim prebivajo in kdaj tudi soustvarjajo njegovo vsebino.


Prvi takšen zemljevid so ustvarili že leta 1971 v Copenhagnu, ko so mlade popotnike z informacijami in namigi o priljubljenih mestnih točkah domačinov obveščali v alternativnem mladinskem centru Huset. Od tod menda tudi ime, saj so tujci Huset izgovarjali kot use-it. Nato so podobne zemljevide naredili še na Norveškem, Nizozemskem in v Belgiji, kako zaželen je takšen format pa se je izkazalo leta 2005 z izdajo zemljevida belgijskega mesta Ghent. Tri leta zatem je tako nastala mednarodna organizacija Use-it Europe, svoje zemljevide pa je dobilo vedno več evropskih mest.

TOZD • ZJUTRAJ KAVA NA KLOPI PRI OKNU, ZVEČER PIVO POD KOSTANJEM

ponedeljek, 20. junij 2016



Tozd imam najraje zgodaj dopoldne, takoj, ko odprejo in je klopca pri oknu še prosta. Potem tam tipkam, pijem kavo ali čaj, vmes pa dostavljalci prinašajo zabojčke piva in stekleničke rožnate limonade. Vsake toliko pogledam čez okno, petelinu skozi perje, mesto pa se šele dobro prebuja. Muska je še bolj tiha in nekako razrahljana, potonke ali lilije v vazah pa že na polno dišijo.

DOBRA VAGA • UMETNOST VZPOREDNO Z LJUBLJANICO

sobota, 28. maj 2016

 

Pod Plečnikovimi arkadami ob mestni ribarnici je ekipa Kina Šiška včeraj odprla nov razstavno-prodajni prostor DobraVaga. V njem sta poleg prodajalne umetniških del tudi razstavni prostor ter atelje, kjer bo vsak mesec gostoval drug ustvarjalec. 

Prostor, do katerega se lahko spustite z roba Mesarskega mostu, skozi vhod pri arkadah ali skozi ribarnico, je zadnja leta sameval, a podoba še vedno spominja na njegov nekdanji trgovski namen. V ozek prehod tik ob oknih nad Ljubljanico so postavili nekaj mizic, saj v DobriVagi deluje tudi kavarna. V izvotlenih in zasteklenih kubusih (poimenovali so jih Zine Vitrine) na sredini so razstavljeni zini in grafike, ki jih lahko obiskovalci tudi kupijo. Trenutno tam razstavlja Nez Pez. Na prodaj so tudi dela, razstavljena na steni.

Za železnimi vrati so tri sobe. V eni je Viharnica z deli različnih avtorjev. V drugi sobi, razstavnem prostoru Umetnik na mesec trenutno razstavlja Kapitan Kolačkov. Tretja soba pa je pravzaprav atelje, v katerem bo kot prva tri mesece ustvarjala mlada umetnica Helena Tahir. 

Idejna zasnova in oblikovanje podobe DobreVage je delo Tomata Koširja, ribice v okvirju pa so prispevali različni slovenski oblikovalci in risarji.

DobraVaga je med ponedeljkom in petkom odprta med 10. in 22. uro, ob sobotah pa do 23. ure. Kmalu pa bo - nadstropje višje - zaživel tudi vrt pod arkadami.

© PEPERMINT • Theme by Maira G.