SLIDER





ljubljana
Prikaz objav z oznako ljubljana. Pokaži vse objave

PRAV POSEBNA LJUBLJANSKA HIŠA, KI ZA SINJO FASADO ČUVA MNOGE ZGODBE

sreda, 16. november 2016



Mimo te hiše pelje moja tekaška steza. Vedno jo s pogledom lovim že med drevesi, preden mimo gredic pritečem na makedamsko pot, polno kužkov, vozičkov, tekačev, sprehajalcev in obiskovalcev največjega mestnega pokopališča.

Drugačna je od hiš v tisti vrsti, in saj veste, kako je z domišljijo, v mislih sem si v preteklih letih ustvarila predstavo o tem, kdo bo v njej živel. Moja domišljija se ne bi mogla bolj motiti, a zdaj, ko poznam njeno zgodbo, mi je le še bolj pri srcu s svojo valovito sinje modro fasado.



Ta hiša ni običajna stanovanjska enota. Ni le še eden v vrsti sodobnih domov neobičajne oblike, ki bi si ga ustvaril kdo z malce posebnim okusom. To je namreč materinski dom. V njem živi sedem mamic z otroki, ki zaradi različnih dejavnikov nimajo svojega doma ali v njem trenutno ne morejo prebivati. Je tudi najnovejši med osmimi tovrstnimi domovi v Sloveniji, v katerih  biva 170 mamic in otrok. Odprli so ga pred nekaj dnevi.

Hišo, ki najbrž ni le najlepši materinski dom, ampak kar najbolj zanimiva hiša daleč naokoli, so zasnovali Rok Jereb, Blaž Budja in Nina Majoranc iz biroja JEREB IN BUDJA ARHITEKTI. Tudi sami ji pravijo "posebna". In taka je v več pogledih, ne le po zunanjosti. 

O materinskem domu so arhitekti na svoji spletni strani zapisali, da "njegova vsebina v sozvočju z obliko tudi naključnemu opazovalcu pove lepo zgodbo. Na meji dveh mest, stavba namreč leži tik ob glavnem mestnem pokopališču, ki ga od drugega mesta loči park, zlahka razberemo, da je moč z oblikovanjem, ki sledi funkciji, vzbuditi in negovati občutek varnosti. Tega pa njegovi stanovalci najbolj potrebujejo."

POT LESA - NA TLEH IN NA STROPU
Poleg spalnic, ki nudijo intimo in zavetje, so v hiši tudi prostorni skupni prostori. Kuhinja z dvema umivalnikoma in velikim kuhinjskim pultom je nekakšno srce tega dela hiše. Živahne, barvite ploščice ji dajejo igriv, veder značaj. V istem prostoru sta še dve veliki jedilni mizi in kotiček za posedanje.

Posebnost je tudi lesen opaž, ki kot nekakšna reka obliva strop v različnih prostorih, jih s tem povezuje in ustvarja nekakšno leseno nit, ki jo lahko opazujemo z različnih višin hiše.

USTANOVA, KI VARUJE IN PODARJA TOPLINO DOMA
"Oblikovno je funkcija in zasnova hiše jasna že z zasnovo fasade," še pišejo arhitekti. "Pritličje, javni del je s cezuro ločen od nadstropja, spalnega dela. Fasadni ovoj pa objema hišo z dveh strani, z dvema materialoma, betonom, ki z uporabo deščičenega opaža pridobi krhek nagovor in sledi drugemu objemu, stekleni fasadi. Oba skrbno varujeta notranjost. Raster oken pa usmerja in skriva ter odpira poglede. Ureja potrebno komunikacijo z okolico in govori o tem, da Materinski dom ni navadna hiša. Je ustanova, ki varuje in obenem podarja toplino doma."


Res lep projekt. ♥️ In držim pesti, da bi se vse zgodbe v materinskih domovih, varnih hišah in  kar najlepše končale. Hvala za dovoljenje za objavo, arhitekti. 

FOTO: Blaž Budja

ČAJNICA PRIMULA • LJUBKA POSTOJANKA SREDI BOTANIČNEGA VRTA

ponedeljek, 29. avgust 2016


Najbrž morajo vsi prvarčki tega sveta odgovoriti na vprašanje Kaj boš pa ti, ko boš velik/a? Jaz sem si želela postati cvetličarka. Ker je cvetličarka moja teta in ker je bilo nabiranje šopkov moja najljubša stvar na svetu ob spekulas piškotih, knjigah in sladkih penastih bananah. In še danes nadvse rada šopkarim (dokaz 1, 2, 3, 4, 5).

Svoje prvo delovno poletje sem pri petnajstih preživela na vrtnariji, tipkala naročilnice z latinskimi imeni rož šoferjem Gardenie, zlagala lončnice iz tovornjakov, ki so se ob zgodnjih jutrih pripeljali iz Holandije (vedno Holandije, nikoli z Nizozemske) in vse proste minute hodila po rastlinjakih, prebirala od zemlje umazane nalepke na loncih vseh mogočih rož in globoko vase vdihovala vlažni vonj po zemlji. 
Ljudje in zemlja in Na vrtu sta moji najljubši oddaji in dokumentarec o gospe Jeleni de Belder Kovačič znam najbrž na pamet. In takoj bi se preselila v tole hiško sredi Botaničnega vrta. Prav tja vas peljem danes. 

Tam je namreč od leta 2014 doma ČAJNICA PRIMULA, pred katero je tako fino posedati in se delati, da nisi le lučaj stran od Grajskega griča, živahne Špice in starega mestnega jedra. Primula je majhna, preprosta, ljubka postojanka sredi priljubljenega sprehajališča, a zanjo se zdi, kot da je še vedno najbolj strogo varovana ljubljanska skrivnost. 
Pa pojdimo dvesto let v preteklost, natančneje v leto 1810, ko je bila Ljubljana glavno mesto Ilirskih provinc. Takrat je, po zaslugi obveznega sestavnega dela centralnih šol, nastal ljubljanski botanični vrt, berem v zloženki, medtem ko pod tiso pijem koktejl Primula (bezgov sirup, mineralna voda, limonin sok, limeta, jagode in led). 

Ustanovitelj vrta, Franc Hladnik, ga je uspel ohraniti tudi ob prihodu Habsburžanov. Kdaj je sredi vrta zrasla hiška, ni povsem znano. Je pa hiška omenjena v zapisih o potresu leta 1895, ko je bila  tudi poškodovana, novo pa so postavili jeseni leta 1897. Vse do danes služi potrebam vrta, v njej pa je svoje mesto dobila tudi Primula. 
Ko si boste zaželeli sprehoda med stoletnimi drevesi in skrbno urejenimi cvetličnimi gredicami ter se nagledali zelenja v tropskem rastlinjaku, se le ustavite v Primuli in posedite na romantičnih kovanih stolčkih z blazinami v barvi vijoličastih primul. Med srkanjem čaja, kave ali kakšne hladne pijače se lahko posladkate s sladoledom ali pa s torticami in drobnim pecivom, s katerim Primulo zalagajo dijaki in sodelavci bližnjega Biotehniškega izobraževalnega centra

Pssst, moja teta (sestra tiste tete z začetka objave:) tam poučuje telovadbo, zato so tamkajšnje dobrote pogosto njeno darilce ob rojstnih dnevih. Preverjeno slastno, čisto vse! Izdelke lahko kupite tudi v trgovini Slapek ob vhodu v šolo, še posebej priporočam ajdove piškotke z marmelado. 

IŽANSKA CESTA 15
1000 LJUBLJANA
PON-NED 9:00-19:00

MAGDA • ZLIZANE PLOŠČICE, OLUŠČENE STENE, OSTRIGE IN RAZGLED NA TRŽNICO

ponedeljek, 22. avgust 2016


NAMIG // preden začnete z branjem te objave, si v sosednjem zavihku odprite #magdaplaylist.

MAGDA SE ZBUJA Z BRANJEVCI
"Pridi, greva še nekaj spit," sta se gospe, vsaka s svojim cekarjem na koleščkih, obrnili proti Magdi. Bil je junijski petek še pred osmo zjutraj, ko je bilo na ljubljanski mestni tržnici že živahno, poletna vročina pa še ni bila prehuda. 

Čez nekaj minut sta se pred lokalom srečala še možakarja. "A ti si že bil, odkar je na novo poštiman," je prvi zabrundal drugemu. "Ne še, da ni bolj za mladino tole," je rekel drugi, pa sta šla vseeno notri. Ko sem šla plačat svojo kavo, sta prav veselo klepetala na barskih stolčkih.


IN HODI SPAT PO POLNOČI
MAGDA se zbuja zgodaj, takrat, ko branjevci zložijo svoje pridelke na stojnice. Svoja vrata pa zapre precej za njimi, ko je ura že čez polnoč. Ob popoldnevih in večerih je družba na terasastih stopnicah pred lokalom še bolj pisana. Mimogrede lahko, medtem ko piješ club-mate ali malinov ledeni čaj, za ušesi počohaš kakšnega psa, se nasmejiš malčku v maminem naročju ali pomahaš znancu na klopci nasproti. 

MAGDA ZUNAJ IN MAGDA ZNOTRAJ
Čeprav so stopnice in klopce pred lokalom poleti še posebej vabljive, je Magdin interier nekaj res posebnega. Na spletni strani In your pocket so na primer zapisali, da zaradi zlizanih rjavih ploščic na tleh spominja na t.i. ruined bars v Budimpešti ali berlinske hipsterske lokale. Oluščene stene, nenavadni oboki in globoke okenske niše so okvir, v katerega je ekipa umestila kar nekaj DIY in custom made kosov.  


V bledo gorčično rumeno (zeleno?) usnje oblečene klopi in barski stoli stojijo na kovinskih nogah, z njimi se ujemajo luči, nekakšni zlati tulci, ki kot nekakšen okras visijo nad dolgim in zaobljenim točilnim pultom. Še šopek cvetlic v vazi in to je to. Mimogrede, v tejle fotogaleriji si lahko ogledate, kako je Magda dobivala svojo podobo. 

PIJAČA & JEDAČA
Tako kot izstopa po podobi, je Magda drugačna tudi po ponudbi. Pred kratkim so pestri in na momente neobičajni izbiri pijač (espresso martini, morda?) dodali tudi jedačo. Postrežejo vam z narezkom z domačimi in tujimi siri in/ali izbranimi mesninami. Pa z ostrigami, če si jih zaželite, s penino ali brez. 

MAGDA 
POGAČARJEV TRG 1
LJUBLJANA
PON-SOB 7:00 - 1:00
NED 18:00 - 1:00
. . . . . . . . . . . . . . . . . 

KAKO BO VIDETI 21-NADSTROPNI HOTEL, KI GA GRADIJO NA BAVARCU

nedelja, 31. julij 2016

Na enem od najbolj prometnih križišč v Ljubljani, tistem na Bavarskem dvoru, so pred nekaj meseci začeli graditi prvi petzvezdični hotel v prestolnici. Naše glavno mesto hotela s petimi zvezdicami trenutno nima (jih je pa nekoč že naštel hotel Lev), po Sloveniji pa jih lahko najdemo kar nekaj, največ na Obali, pa tudi v Bohinju, Mariboru in Idriji.

ZEMLJEVID, ZARADI KATEREGA SE BOSTE ZALJUBILI V LJUBLJANO

ponedeljek, 04. julij 2016



Lani je Ljubljana dobila prvo izdajo kvadratnega zemljevida, s katerim se je pred tem lahko pohvalilo okoli 40 evropskih mest. Zemljevid use-it, že na pogled drugačen od vseh, ki jih lahko kupite v knjigarnah, trafikah in letališčih ali dobite v turističnih pisarnah. Sestavijo, spišejo, narišejo in oblikujejo ga namreč mladi ljudje, ki v mestu živijo, delajo, z njim prebivajo in kdaj tudi soustvarjajo njegovo vsebino.


Prvi takšen zemljevid so ustvarili že leta 1971 v Copenhagnu, ko so mlade popotnike z informacijami in namigi o priljubljenih mestnih točkah domačinov obveščali v alternativnem mladinskem centru Huset. Od tod menda tudi ime, saj so tujci Huset izgovarjali kot use-it. Nato so podobne zemljevide naredili še na Norveškem, Nizozemskem in v Belgiji, kako zaželen je takšen format pa se je izkazalo leta 2005 z izdajo zemljevida belgijskega mesta Ghent. Tri leta zatem je tako nastala mednarodna organizacija Use-it Europe, svoje zemljevide pa je dobilo vedno več evropskih mest.

TOZD • ZJUTRAJ KAVA NA KLOPI PRI OKNU, ZVEČER PIVO POD KOSTANJEM

ponedeljek, 20. junij 2016



Tozd imam najraje zgodaj dopoldne, takoj, ko odprejo in je klopca pri oknu še prosta. Potem tam tipkam, pijem kavo ali čaj, vmes pa dostavljalci prinašajo zabojčke piva in stekleničke rožnate limonade. Vsake toliko pogledam čez okno, petelinu skozi perje, mesto pa se šele dobro prebuja. Muska je še bolj tiha in nekako razrahljana, potonke ali lilije v vazah pa že na polno dišijo.

DOBRA VAGA • UMETNOST VZPOREDNO Z LJUBLJANICO

sobota, 28. maj 2016

 

Pod Plečnikovimi arkadami ob mestni ribarnici je ekipa Kina Šiška včeraj odprla nov razstavno-prodajni prostor DobraVaga. V njem sta poleg prodajalne umetniških del tudi razstavni prostor ter atelje, kjer bo vsak mesec gostoval drug ustvarjalec. 

Prostor, do katerega se lahko spustite z roba Mesarskega mostu, skozi vhod pri arkadah ali skozi ribarnico, je zadnja leta sameval, a podoba še vedno spominja na njegov nekdanji trgovski namen. V ozek prehod tik ob oknih nad Ljubljanico so postavili nekaj mizic, saj v DobriVagi deluje tudi kavarna. V izvotlenih in zasteklenih kubusih (poimenovali so jih Zine Vitrine) na sredini so razstavljeni zini in grafike, ki jih lahko obiskovalci tudi kupijo. Trenutno tam razstavlja Nez Pez. Na prodaj so tudi dela, razstavljena na steni.

Za železnimi vrati so tri sobe. V eni je Viharnica z deli različnih avtorjev. V drugi sobi, razstavnem prostoru Umetnik na mesec trenutno razstavlja Kapitan Kolačkov. Tretja soba pa je pravzaprav atelje, v katerem bo kot prva tri mesece ustvarjala mlada umetnica Helena Tahir. 

Idejna zasnova in oblikovanje podobe DobreVage je delo Tomata Koširja, ribice v okvirju pa so prispevali različni slovenski oblikovalci in risarji.

DobraVaga je med ponedeljkom in petkom odprta med 10. in 22. uro, ob sobotah pa do 23. ure. Kmalu pa bo - nadstropje višje - zaživel tudi vrt pod arkadami.

BRODO • SENDVIČARNA OB VZNOŽJU METALKE

ponedeljek, 16. maj 2016


V pritličju stolpnice Metalka ob robu ljubljanske ploščadi Ajdovščina je pred tedni vrata odprla prodajalna sendvičev BRODO. Minimalističen, odprt prostor prek steklene stene nagovarja mimoidoče, naj vstopijo in izberejo katerega od bogato obloženih sendvičev, osvežujočih sokov ali slastnih piškotkov. O tem, kako je Brodo sploh nastal, kako so opremili prostor, si zamislili embalažo in podobo, naj več pove kar Brodova ekipa.

O IDEJI ZA PRODAJALNO SENDVIČEV
Ideja se je pravzaprav porodila kar med iskanjem dobrega sendviča v mestu. Za hitro kosilo smo si zaželeli dober, poln in sočen sendvič, pa ga je bilo skoraj nemogoče najti. In tako smo prišli na idejo sendvičarne, kjer stranka dobi izbran ter domišljen sendvič ki nasiti in hkrati nudi užitek. V Brodu je tako na voljo pet različnih sendvičev, v katerih je zbrano veliko energije ter dela. Vse sestavine pripravimo sami, sendviče pa sproti sestavljamo v trgovini. 



O BRODOVI PONUDBI, KOMBINACIJAH IN OKUSIH
Želeli smo narediti sendviče, ki bodo ponudili različne okuse, lahko bi rekli tudi različne teme, kjer bi si lahko vsaka stranka našla sebi najljubšega. Na voljo sta dva izrazita mesna sendviča (Rdeči in Roza), bolj nežen vodni, ter dva brezmesna, primerna za vegetarijance (Vijola in Zelen). Vijola je bil najprej mišljen zgolj kot sezonski sendvič, vendar je izjemno popularen, predvsem med ženskimi strankami, zato smo mu "podaljšali sezono". Seveda pa vedno iščemo nove ideje in nove okuse, tako da nikoli ne veste, kdaj vas v Brodu čaka kaj novega.



O INTERIERJU BRODOVE PRODAJALNE
Interier je zasnoval arhitekturni biro Mertelj Vrabič Arhitekti, ki so prostor bivše  turistične agencije oluščili do prvotnih slojev. Namesto klasične izložbe so ob okno postavili pult za pripravo sendvičev, kjer si stranke in mimoidoči lahko natančno ogledajo nastajanje sendviča. Trgovina je v celoti izdelana iz vezane plošče, ki se uporablja za transportne zaboje, vsaka površina pa je glede na namen drugače obdelana.

O BRODOVI EMBALAŽI IN PODOBI
Vizualna identiteta je delo kolektiva Multipraktik, kateremu je zopet uspelo ustvariti estetsko in inteligentno rešitev, ki se igra z besedama BroDobro in značilno obliko kruha. Tako kot pri arhitekturi smo želeli tudi dizajn pravzaprav umakniti, ga zminimalizirati do nivoja, ko v ospredju/fokusu ostane le še produkt, sendvič Brodo. 


Pri embalaži smo želeli ohraniti 'handmade' občutek, zato vsak sendvič skrbno zavijemo ter označimo z izbrano barvo sendviča. Barve namesto imen uporabljamo zaradi poenostavitve, dodajo pa tudi igrivost v nakupni proces. Mi bomo danes Rdečega. Pa vi?


Da boste na tekočem z novostmi (solatke!), lahko Brodo spremljate tudi na FB + Instagramu.

Foto: Brodo in Pepermint

PEKARNA OSEM

torek, 07. januar 2014

Gornji trg 10
1000 Ljubljana
8.00-18.00 
// ali dokler ne zmanjka kruha //

V zadnjih tednih je Instagram poln črno-belih škrnicljev, iz katerih kukako štruce in bagete, besede pa pojejo hvalo novi pekarni na v stari Ljubljani. In tako sem, takoj ko sem imela nekaj časa (včeraj), po dolgem času odšla na sprehod proti zame najlepšemu koncu mesta. Prvič sem šla kar mimo modrih vrat, ampak nič ne de, po tistem koncu se z veseljem izgubljam. Čez pet minut sem šla spet po klancu navzgor, tokrat pa skrbno štela hišne številke in jo našla. Pekarno Osem

In potem z Andrejem, fantom s predpasnikom (za lepe fotke se je preoblekel:) ugotoviva, da se poznava iz srednje šole! Niti sanjalo se mi ni, da ga je že takrat obsedel kruh. Dolga leta je preizkušal, mesil, pekel, iskal nove informacije, nasvete pri francoskih in nizozemskih pekih in sanjaril o lastni pekarnici. Takšni, po vzoru francoskih. Medtem ko sem fotografirala, so v pekarno vstopali ljudje in pek jim je z veseljem razlagal, kakšen je kruh za steklom, kaj vsebuje, kako ga pripravlja. Prišla je njegova draga, ki je tudi "kriva" za prenovo prostora, saj je arhitektka. Za grafično podobo pekarne (res lepi škrniclji in nalepke!) je poskrbel Andrejev prijatelj Zoran Pungerčar, na policah pa najdemo tudi servirne deske Drevo, olivna olja oljarne Lisjak in moko iz mlina na Dolenjskem, ki jo pri peki uporablja pek. In pa vrečke za kruh, ki so nastale v sodelovanju s SQUATom.

Za pomičnimi črnimi vrati (ki je obenem tudi tabla z dnevno ponudbo in cenikom) je Andrejev atelje. Tam mesi in pripravlja testo (zaradi druži, s katero povečini peče, to lahko traja tudi več dni), tam so žaklji z moko in peči. Peči začne ob šestih zjutraj, pekarno odpre ob osmih, se je pa tudi že zgodilo, da je zaprl prej. Kakovost je zanj na prvem mestu. Ime Osem se odraža tudi v ponudbi. Vsak dan želi ponuditi osem vrst kruha. Počasi bo dodajal nove okuse, nove oblike, a vedno bo pekarno odprl z osmimi.

Če ste že pozabili, kako diši pravi kruh, tisti brez aditivov, je obisk pekarne Osem res lep dogodek. Moja bagetka je hrustala še cel dan in bila je neverjetna.

© PEPERMINT • Theme by Maira G.