SLIDER





MILJENKO LICUL

torek, 22. februar 2011

Naj vas popeljem na virtualni sprehod po razstavi v spomin in čast grafičnemu oblikovalcu Miljenku Liculu. 
Ne le, da je Licul ena najpomembnejših person grafičnega oblikovanja v slovenskem prostoru (zagotovo poznate "njegove" podobe za Pivovarno Laško, Univerzo v Ljubljani, Mestno občino Lubljana in še mnoge druge), pomembno je prispeval tudi k podobi republike Slovenije. Oblikoval je namreč tolarje in evrske kovance, predloge za osebni dokument, potni list in zdravstveno izkaznico. Več o Miljenku Liculu, njegovemu delu in razstavi si lahko preberete tule
Pregled Liculovega ustvarjanja je razstavljen na vseh treh nivojih galerije. Steklena galerijska konstrukcija sicer omogoča maksimalen izkoristek naravne svetlobe, vendar pa v kombinaciji s steklenimi razstavnimi panoji odsevi malce zmotijo gledalsko izkušnjo.
V najvišjem nivoju, na balkonu, obiskovalca čaka eksplozija rožnate. Zelo grafično in všečno. Panoji se lomijo pod različnimi koti, nekatere pa sekajo tudi bele pregrade.
Tole so morda najbolj značilni elementi Liculovega oblikovanja - združevanje različnih tipografskih elementov, igranje s postavitvijo, barvanje črk. Ista kombinacija kot zgoraj se pojavi tudi na oglasnem panoju za razstavo ter tudi na monografiji, ki je ob njej izšla.
Joj, takoj bi imela tak denar. Zelo moderno in kul. :)
----
Razstava (ki jo je Narodna galerija - tudi zanjo je vizualno podobo naredil Licul -  pripravila v sodelovanju s Fundacijo Brumen) bo v steklenem prizidku/vhodni avli galerije na ogled vse do 8. maja. Brez skrbi, niti slučajno nisem pokazala vsega, zato se ne jezite name zaradi te reportaže in se odpravite na ogled.

:)

nedelja, 20. februar 2011

o tem projektu je anonimni storilec (za bolj tekoč tekst bom uporabljala moško obliko, ampak naj vas to ne zavede v prepričanje, da je storilec moški!) sanjaril že leta. fascinacija nad stritartom ga je gnala v načrtovanje, iskal je primerno lokacijo, med sprehajanjem po dotični vasi izdeloval načrt s primernimi mesti za umetnije, izbiral pravi dan, pravi čas, skratka - pravi termin za izvedbo gverilske akcije. vse z enim samim namenom! narediti mini vasico malce bolj urbano, presenetiti prebivalce z nepričakovanim, polepšati komu dan (khm, ali pa tudi ne:). minljivost ustvarjalnega medija - krede, je napetost zgolj stopnjevala. kajti že naslednji dan je spet zapadel sneg in izpral trud urbanega robinhuda. je sploh kdo opazil njegovo intervencijo v zaspan eksterier male hribovske vasice? je kdo zabentil, se je kdo nasmehnil? ah, naravnost epsko!

LAČNA.

nedelja, 06. februar 2011

rada kuham. čeprav imam rada pri kuhi mir, kar pa niti doma niti v študentskem domu ni ravno pogosto uresničljivo. :) res ne maram, da mi kdo stoji za hrbtom, pod roke gleda in me zraven celo še kaj sprašuje. v taki situaciji postanem zelo razdražljiva in godrnjava. jaz raje med kuhanjem preberem kakšno stran v knjigi (če ni ravno sposojena) kot pa klepetam. zelo rada jem gobe, njamnjam. in njoke tudi. gob sem v zadnjem tednu pojedla natančno pol kile.
NJOKI S ŠAMPINJONI V SMETANOVI OMAKI
šampinjone zelo na hitro operemo pod mrzlo tekočo vodoin jih popivnamo na papirnatem servetku/brisački
očistimo jih in narežemo na kakšne 3mm debele listke
segrejemo malo olja in gobe prepražimo. aja, zdej bi nina vprašala, koliko časa ji pražimo. :) okoli 7minut na precej močnem ognju, ravno toliko, da njihov volumen upade in čisto malo pozlatijo. nato jih solimo, popramo in posujemo s česnom v prahu. po želji.  česen+timijan sta sicer super kombinacija za skoraj vse gobe, čeprav meni timijan k šampinjonom ne paše. zalijemo s smetano (jaz sem s tisto za kuhanje,  lahko tudi s sladko, kislo, nima veze) in dodamo en trikotnik topljenega sira. vmes skuhamo njoke, ki so itak endvatri fertik (vsujemo v vrelo vodo, ko priplavajo na površje, je to to). vse skupaj zmešamo in še malo pustimo na ognju, da se zgosti.
jz mam ful rada to omako, no, zato je je tako veliko. pa poper imam tudi rada. :)

pehtran bi na tem mestu ziher vprašal kaj takega kot: kaj ste pa vi dobrega jedli danes? no, da slišim...

POHIŠTVO IZ INDUSTRIJSKIH PALET

petek, 04. februar 2011

moja postelja je iz palet. doma so se mi seveda smejali, ko sem jim razkrila svoj plan s paletami, ampak jaz res ne maram običajnih postelj. zdijo se mi kot ena ležeča omara. :) nova zglancana paleta iz svetlega lesa stane okoli dvajset evričev, če se prav spomnim. ker se je name obrnila pepermintova ogledovalka, ki išče inspiracijo za posteljo iz palet za svojega sina, sem se spet lotila brskanja za idejami. morda pa še komu pridejo prav.
za več idej pokukajte semle.

belo pobarvane palete so sploh šik. kaj pa vi, bi imeli tako pohištvo doma? ali vsaj na balkonu, terasi ali vrtu?

2 URI VMES.

četrtek, 03. februar 2011

včeraj sem po ogledu razstave v spomin vojtehu ravnikarju imela še slabi dve uri časa, preden bi se morala narisati v knjigarni. in sijalo je sonce. in čeprav mi je sestra naredila lušte z vetrovko iz berške  (smotka!), rada bi imela eno za laufat namreč, se mi zdijo šopingcentri zadnje mesece že miselno predaleč, kaj šele fizično. in sem kar šla, kar hodila. z arčijem je tako fajn se šetkat. in tako sem prvič šla bo rebri navzgor, odkrila tisto stopnišče za na grad, šla po tadolgi poti gor,  naokoli - ne po bližnjici, opazila, da obnavljajo tisto vilo pod gradom, prvič naredila krog okoli antene, se sprehodila pod oboki in občudovala gozdiček s shojenimi potkami. pa to je en mini rožnik! 
a ni dobra tale streha? :)
sodelavka se mi je potem čudila, ker sem šla sama takole na sprehod. ampak jaz imam rada svojo družbo, ko sem sama s svojimi mislimi, ko mi nič telefon ne zvoni in nihče ne prekinja toka mojih notranjih monologov. je pa res, da bi me kakšen spremljevalec morda prej opozoril, da nimam več sposojene kape v žepu in mi ne bi bilo treba prehoditi celega labirinta, da sem jo spet našla. :) 
in sta minili dve uri vmes. in še nekaj opažam. zadnje čase puščam ajpodka kar doma. čudno, muska je bila vedno podlaga mojega življenja, mojih trenutkov vmes - med srečanji in pogovori in stiki z drugimi ljudmi. ampak bolj verjetno je, da je to le faza.

VOJTEH

sreda, 02. februar 2011

In memoriam. Vojteh Ravnikar.
Izvedeni projekti arhitekturnega biroja ravnikar potokar (2000-2010)
Galerija Jakopič, 20.1. - 23.2.2011
vstop prost

 hišica na drevesu in vila na bledu - meni najlepša projekta.
 zid spominov, kolaž razglednic, fotografij in podobnih drobnarij iz življenja nekega biroja.

p.s.: ko sem brala v reviji hiše o zimskem dvorcu na blokah, si nisem povsem predstavljala, kaj to je. v moji romantični domišljiji so se spletle zgodbe o protokolarnem objektu, nekakšni lovski postojanki v titovem stilu.  sploh ker mi je pokrajina blizu in je res prelepa. :) pravzaprav je to bivalni objekt, naročnik pa je neki slovenski bankir. eh, fensi. zunanjost mi je vsekakor bolj všeč od notranjosti. marmor pogrša čisto vsak prostor. hladen je in dolgočasen in prav nič lep. škoda. les ali celo skrilavec bi bila očesu prijetnejša izbira. ampak to je zgolj moje mnenje.

DIVERSITY IS BEAUTIFUL

včeraj sem brala MMkreativ, ki sem ga naravbala na lanskem bienalu, in naletela na to lepo podobo. za kaj gre? za prenovljeno vizualno identiteto turistične organizacije za hrvaški kvarner. zanjo so zaslužni pri zagrebški agenciji bruketa&žinić. in meni se zdi naravnost odlična. wait, there's more.
tudi otoki so dobili vsak svoj logo. pri nas nismo veliko hodili na hrvaško na morje, ajde, ko smo bili otroci trije, je še šlo popokat nas v lado samaro al pa katrco in se odpeljat do barbarige. ampak potem nas je bilo skoraj vsako poletje več, hihi. morje pri meni ni ravno vrednota, ali kako naj se izrazim, upam, da me bodo moji otroci malo prevzgojili in mi bo fajn it na morje na dopust. joj, spet sem zašla, kako mi to uspe, a mi lahko en da en virtualni šamar? :)
šlapkeee! vinček! taška! vse je fulkul. to steklenico čm met. no, upam, da so tudi vam te pozitivne podobe  (pa tudi če ste jih že videli kdaj prej) pobarvale februarsko jutro. jp, februar je že.
© PEPERMINT • Theme by Maira G.