SLIDER





š t a c u n a
Prikaz objav z oznako š t a c u n a. Pokaži vse objave

NA OBISKU: SREBRNA ŽLICA

torek, 28. maj 2013

Igriška ulica 3
pon-pet 10-18, sob 10-13
Srebrna žlica je na novo odprta trgovinica v Ljubljani, tik za Dramo, v Celju pa jo imajo že nekaj časa. V njej lahko najdemo ročno izdelano bakreno in ostalo kuhinjsko posodo, porcelan, jedilni pribor, kuhinjske pripomočke in male dodatke za lep obed. In prejšnji teden, ko sem jo obiskala, je tam omamno dišalo po takih posebnih dišavah za dom. In turkiznega kičnejda bi imela. Trgovina se razteza na treh etažah, zasnova interjerja pa je delo biroja Arhimetrics.

5DNI5DARILC: SISI SHOP

sreda, 22. maj 2013

O ja, to je to, kar mislite, da je! Vreča darilc iz naše najljubše trgovine v mestu, SISI. Vem, radi bi videli, kaj se skriva pod ovojnim papirjem, ampak ne pokažem! Če povem po resnici, nimam srca trgati lepo zavitih paketkov le zato, da posnamem fotkice, ampak saj veste, da se lahko notri skrivajo le in izključno samo LEPE stvari. Naj vam prišepnem, da so med njimi posodice in kozarčki iz melanima, papirnati prtički z lepimi vzorčki ... Da pa ne izdam vsega, lahko poklikate po spletni trgovinici in ugibate, kaj bi lahko bilo notri. V komentar tako lahko zapišete kar to, kaj bi najraje videli v svojem Sisi paketku :) Na koncu bom med vsemi izžrebala 4 nagrajence.
                                  
 
                                                                                      
Ste se že pofočkali za ponedeljkovo in torkovo darilce? Klik na fotki!

TREND / FLAMINGI

sobota, 11. maj 2013

Flamingoti (sori, flamingi mi ne gredo izpod tipk) so zadnje čase povsod. Kako ne, ko pa so tako čudoviti in spominjajo na vroče poletne dneve, turkizne bazene, pisane kopalke, palme in sladoled. Pa kokakolo iz stekleničke. Zadnjič sem jih občudovala v IKEI, prejšnji teden pa sem si v H&M kupila plastikfantastik tošl, s potiskanimi flamingoti, seveda.  H&M pa ima letos v kolekciji HOME (še vedno ne vem, kaj čakamo, da je nimamo tudi pri nas) še kar nekaj zadevic z motivi teh prelepih ptic. Pa IKEA tudi.
Flaminge pa najdemo tudi na oblačilih in dodatkih. Posvojila jih je Tori Burch, ki jih ima na kar veliko kosih. Meni pa so še posebej všeč ti vintič plakati, zelo Miami. Več o izdelkih na kolažu pa na Polyvoru. Jutri pa pokažem še mojo torbico. Že prejšnji teden sem namreč fotografirala nov DIY projekt, pa sem se cel teden odločala, ali naj ga objavim. Danes sem vse skupaj pofotkala malo drugače in veliko bolj Pepermintasto. Jutri!

INTERVJU: ZLATO JABOLKO

ponedeljek, 18. marec 2013

Med urejanjem tokratnega intervjuja sem razmišljala, katero od omamnih fotografij naj postavim na začetek. Težko je namreč razmišljati o čem drugem kot o tortah, kolačih in pitah, če je tvoja naloga izbirati fotke, ki so poleg vseh dobrot ozaljšane še s čudovito keramiko. Kot vidite, je zmagala pita, ki boleče spominja na lahkotno poletje. Zares zadovoljna/srečna/vesela/ponosna sem, da lahko po toliko in toliko letih, komentarjih in duhovitih iskricah, s katerimi naš blogerski svet  zasipa Matilda, na Pepermintu predstavim njen projekt. Čaki, čaki, Matilda? Ja, prav ta. V resnici ji je ime Alenka, njeni ne-sestri, ki jo prav tako že dobro poznamo, pa Davorka. In skupaj sta se lotili okusnega, drznega, ljubezni do življenja in uživanja polnega projekta, ki sliši na ime ZLATO JABOLKO.
Torej ... Začnimo na začetku. Kako sta se sploh spoznali, se spoznavali ter ugotovili, da bi lahko nekoč pa nekaj ustvarili skupaj? 

Spoznali sva se davnih 17 let tega, na odru, kjer je Davorka ustvarjala igre in jaz sem uživala v tem, da so njene zamisli zaživele tudi v kostumih, šminki in prostoru ... pa si nisva bili ravno simpatični na prvo žogo! Iz gledališča se je najino prijateljstvo preneslo v resnično življenje. Ker sva se velikokrat radi podružili po službi, sva kmalu začeli ugotavljati, da v bližini ni prostorčka, ki bi naju očaral tako kulinarično kot s sproščenim ambientom in v obupu sva si zamislili najino namišljeno The Kuhinjo, kjer  bi  dišalo po finih juhah, na pultu bi se bohotile pite, naši prijatelji bi uživali v dobri glasbi pod lepim lestencem, s knjigo v roki in v kredenci bi se svetili kosi keramike, žlahten izbor knjig in beležnic (še sedaj imam skico tlorisa in detajlov) in po skupnih izletih in potovanjih je bila ta žalost in želja po prijetnem in lepem  še močnejša ... in ker se iz malega rodi veliko je sedaj na vrsti projekt Zlato Jabolko. 
Si morala Davorko dolgo prepričevati, da pa res dobro peče in da res ne sme tega zadrževati le za ozek krog ljudi?
Davorka je od zmeraj gostiteljica najhrupnejših najfinejših druženj, njena velika fusion družina je malček tudi moja in je njena kuharska ustvarjalnost in nadarjenost nekaj tako naravnega, da se okrog tega ni nikoli postavljalo vprašanj. Ona je Tista, ki peče, to je nekje v rangu; eni šepetajo konjem, eni tečejo z volkovi. Eureka pa se je zgodila, ko je pripravila prvo čokoladno pito z gozdnimi sadeži in je nastala množična histerija ... no, to je bil znak. In družina je bila dobro leto hvaležni poskusni zajček, da se je izoblikoval prvi klasični seznam ZJ.
In Davorka ... Od kod ta ljubezen do ustvarjanja dobrot? Preizkušanja receptov in iskanja novih kombinacij?
S približno devetimi leti sem že brkljala po loncih in skledah in mi je mama (ki ji kuhanje ni ravno dišalo) kar prepustila kuhinjo in tako so se začele moje kuharske izkušnje. Začela sem preizkušati recept za receptom tudi v peki in moja številna, apetita polna družina je bila hvaležna klijentela. 
Nato se je zgodilo življenje, kariera in peka je postala redkost, vendar sem se vedno znova nekako "vračala" k loncem in pekačem. Kombinacije pa... no, šlo je bolj za trenutni navdih in tudi malce kuharske mode, ko smo se začeli oddaljevati od tradicionalnih, preizkušenih okusov in naenkrat smo vsi mešali skupaj divje kombinacije. Zame je bil ta navdih Jamie Oliver, njegov joie de vivre v  loncih (a ni l'vely!) me je potegnil v svoj vrtinec, znova sem začutila potrebo po kulinaričnem ustvarjanju in začela razvijati svoj čut za to, kar mi diši in mi zbudi brbončice.
Alenka - kako bi opisala Davorko?
Davorka žari, pa ne le ko ima 40 vročine, enostavno ima neko karizmo, na katero ljudje padajo, je tornado z veličastnimi diplomatskimi sposobnostmi in marsikdaj sem pri njej na zasebnem  treningu zaradi moje black and white and  no gray duše. Je rojena vodja, ki bo naučil nilskega konja leteti in mu hkrati vcepiti prepričanje, da je to najbolj naravna zadeva v njegovem življenju. Kot se za take dive spodobi, je tudi Big Drama Queen v najžlahtnejšem pomenu besede. Ne poznam osebe, ki bi bila tako altruistična in zaupanja vredna. Ja, tako si človek zamišlja prijateljico za vse življenje. Jaz ji preprosto rečem, da je moja najljubša in edina ne-sestra. 
 
Davorka - kako bi opisala Alenko?
Alenka je moja sestra po duši, tako drugačna od mene, da sva skupaj lahko samo dobra kombinacija. Alenka potrebuje svojih 5 minut (mesecev, let...) da preuči vsako (novo) situacijo, nato potrebuje naslednjih 5 minut, da to v miru analizira in se psihično pripravi na vse možne (najčrnejše) scenarije, kar mene, ki včasih delam 5 stvari hkrati in reagiram nagonsko, še preden možgani sploh oblikujejo misel, včasih nervira in verjamem, da je nervoza zaradi te glavne karakterne razlike  obojestranska. Zato pa Alenko zanima vse in s tem mislim VSE, kajti ona je na tekočem z vsem; s trendi, z dogodki, modo, politiko, filozofijo. Njeno največje bogastvo pa je vsekakor njen čut za estetiko, za vse lepo, ki zanjo pride v vseh oblikah.
Kako in kdaj je vzklila ideja o Zlatem jabolku? Kako se je razvijala in koliko poguma je bilo potrebnega za končni: "No, pa dajva!"?
Ideja o Zlatem jabolku se je kalila precej časa, vedno bolj za hec. Zaradi stresnega življenja sem se znova začela zatekati k mojim skledam in pekačem in niti sama se ne spominjam več, kdo je pravzaprav prvi izgovoril tisti usodni stavek: "... to bi morala prodajati." Začelo se je z občasnimi naročili prijateljev, nato so občasno poklicali tudi prijatelji prijateljev, nato pa tudi ljudje, ki jih pravzaprav nisem poznala in vsi so imeli enako pripombo: "Morala bi odpreti slaščičarno."  Sčasoma so me začele popadati zoprne misli kot "kaj pa, če bi...?" In tako se je začela ideja za hec počasi spreminjati v tisto zares, pogum  je med raznimi pogoji, zapleti, HACCP sistemom in še marsičem večkrat izpuhtel kot jutranja meglica, vendar se je na srečo vedno znova vrnil in počasi je nastala delavnica dobrot.
(Alenka) Da dodam svoj moment; črpalka na avtocesti, tankanje, jaz grem po kavo in mimogrede mi ljuba sestrica navrže: "Kapučino bom  -  mislim o ideji  se morava resno pogovoriti, ker potem poti nazaj ne bo in delali bova kot kameli, nič spali in na relaks ob sobotah pozabi in a ti veš kaj to pomeni, dobro premisli, ker želim tvojo potrditev, ne da boš po treh tednih rekla, da greš v petek v kino namesto v kuhinjo, ker brez tebe v to ne grem ..." Vse v enem stavku. Dokler  sem prišla do avtomata za kavo mi je bilo jasno, da je vrag odnesel šalo. Do Ljubljane sem bila čisto tiho. Pa tudi spala sem bolj slabo tisto noč. Porka miseria, petki in sobote...!!!!
Kakšen je vajin koncept, vajina filozofija, slogan? Skratka: kaj, zakaj in za koga?  
Zlato jabolko, pravljica s sladkim koncem.   

Pečemo sproti, po navdihu, s kančkom provokativnosti in veliko ljubezni. Za vse tiste, ki si želijo polnih okusov, ki vedo, koliko časa je potrebno za ročno narejeno dobroto, za tiste, ki uživajo v hrani tudi preden jo poskusijo, skratka za uživače.  

Izogibamo  vsem aditivom, škrobu in raznim drugim dodatkom, če gre, se izognemo tudi pecilnemu prašku in raje uporabimo sodo. Vse dišave so naravne in če je le možno, je sadje sezonsko, kar nekaj pa ga priroma z Mirčetove njive v Strunjanu. 
Kako sta se lotili ustvarjanja "blagovne znamke",  se domislili imena, kakšna je zgodba za logotipom? Pa tudi - kako so porazdeljene vajine vloge?
Viharili sva možgane ob vsakem druženju, meni se je prikazovalo  drevo, ker  pa je Davorka pragmatična oseba,  ki ima trženje v obeh mezincih je želela manj simbolike in več direktnega nagovora. Med enim od poležavanj pod češnjo ob čaši malvazije in gledanjem v nebo je skočilo ven zlato jabolko. Bilo je všeč obema; sadež, obilje, pravljičnost, sončnost, zadovoljstvo in logo se je nato zgodil tako naključno, kot se za pripovedko spodobi. Na fantastičnem blogu Kaje Zalokar sem "zadela" darilce, personalizirano štampiljko. Kaja, ki je tak multipraktik, da nas običajne ljudi kar boli, je imela proste roke in tako v eni potezi oblikovala (kot je povedala) ta prekrasen jabuček s svetlečo kronico.  Ko sva ga zagledali, je bilo to to. Colpo di fulmine.  Kaja je bila naše tretje oko. Hvala Kaja.
Davorka je la Maestra,  tista, ki obvlada skrivnosti kuhinjske kemije, Alenka pa skrbi za lepo, za inspiracijo …
Kakšna je vajina ponudba? Imata že svoje THE kose, vedno ponudita kaj novega ali ostajata zvesti preverjenim okusom?
Slastne pite, dišeči kolači, mehki piškoti... Repertoar dobrot se spreminja v skladu z navdihom, vremenom, trendi in seveda povpraševanju. Absolutni The kos je famozna čokoladna pita, prodajni hit pa začinjeni korenčkov kolač. Vsakič ponudiva vsaj eno novost in smo tudi veganom in presnojedcem prijazni. Če pa si kdo zaželi "odbite"  torte, bo potrkal na prava vrata.
Kako poteka vajin običajen dan/večer/noč, preden pride prodajni dan? Kje je moč dobiti in poizkusiti Zlato jabolko?
Po službi se dobiva v delavnici, ena ali druga poskrbi za prigrizek in čašo rujnega, naštima se glasba in pogleda seznam… in ples se začne...Nekje okoli uro po polnoči poliževa prste in čez 5 ur zazvonijo budilke. Ob 8ih sva žareči za stojnico na koprski tržnici pod palmami, če je sonce je to fina dodana vrednost. Trenutno je koprska tržnica naša edina gostiteljica, seveda pa se lahko z našimi dobrotami razveselite kadarkoli, le naročilo je treba oddati.
Kaj pa embalaža in transport? Imata v mislih tudi to?
Embalaža se nama zdi pomemben del zgodbe in ni bilo tako enostavno dobiti pravo.  Vedeli  sva, da ne bo plastična in na srečo zelo hitro našli dobavitelja, ki je zadovoljil vse najine želje in potrebe. Danes naši kupci odnesejo domov dobrote v ličnih kartonskih eko  škatlicah in vrečkah.
Transportna logistika je trenutno še v razvoju, vendar se z vsakim naročnikom posebej dogovorimo, če potrebuje dostavo.
Alenka, zate vem, da si na spletu zelooo domača in da imaš v malem prstu vse sorte blogov. Je tudi z Davorko tako? So vama food blogi v navdih? Bi/bosta pisali tudi svojega? 
Meni so food blogi  v velik navdih in imam pri ZJ strokovni naziv virtualne raziskovalke lepega, medtem, ko v 3Dd življenju nabiram lepe knjige, lepe krožnike  in fotografije. Davorka je seveda tudi v tem segmentu čisto prizemljena in ima rada dotik in vonj papirja ter posledično  krasno knjižnico kuharskih knjig. Tudi glede tega je najin dvojec  idealen. Nič nama ne uide tako v resničnem kot virtualnem svetu. In blog bo.
In še ... plani za prihodnost? Tisti kratkoročni in tisti sanjavi ... :) 
Trenutno sva na FBju, kjer poskušava deliti najino zgodbo predvsem vizualno, vendar je to le začetek. Naslednji korak je spletna stran in seveda blog, ki se mi zdi pravi kanal za izražanje  najine  kreativnosti, inspiracij in prijateljstva. Moje velike sanje pa so seveda Davorkina knjiga, kjer bi njeni recepti dobili svoj oder. Davorkine sanje pa, da bo knjigo oblikovala Alenka.
Na horizontu vidiva kavarno – čvekarno - knjigarno … Dreams ... v enem od naslednjih življenj bova imeli mini hotel v Marakešu ali nekje tam okrog, če ne, pa že kje drugje.

© PEPERMINT • Theme by Maira G.