SLIDER





stanovanje Ljubljana
Prikaz objav z oznako stanovanje Ljubljana. Pokaži vse objave

STANOVANJE NA TRŽAŠKI • DOM ZA MLAD PAR (+ MUCA) IN NAJLEPŠI KERAMIČNI STUDIO NA SVETU

nedelja, 11. avgust 2019

To je zgodba o iskanju doma mladega para in prava mala saga o prenovi staromeščanskega stanovanja, ki sta ga odkrila precej po naključju in v njem prepoznala vse, kar sta pravzaprav iskala. No, skozi plasti in (kdaj tudi nepotrebne) sloje, ki so jih v prostore skozi več kot stoletno zgodovino hiše prinesli njeni prebivalci in najemniki, sta videla potencial. Ga z občutkom, potrpežljivostjo, posluhom za dediščino in naravo, s pomočjo strokovnjakov počasi začela uresničevati. Videli boste, da stanovanje ni posebno le zaradi skrbne prenove, unikatne razporeditve prostorov in eklektičnega miksa pohištva, osebnih predmetov in hišne muce ... posebno presenečenje in poglavje zase je keramični studio, v katerem ustvarja, predaja znanje in gosti dogodke Anja SlapničarSpodnji zapis je njen. Uživajte v branju Anjinih besed in v fotografijah Mihe Bratine
Po treh letih iskanja manjše hiše nekje v naravi, v bližnji okolici Ljubljane, in po dveh neuspešnih poskusih nakupa – hiške na Zaplani, in stare hiše v Vnanjih Goricah, so se morale želje prilagoditi. Ko so se določili novi kriteriji, se je na tržiščču pojavilo stanovanje. Sprva je bilo listano brez fotografij, le s kratkim opisom in površino. In prav to stanovanje sva potem kupila. Izkazalo se je tudi, da fotografij ni bilo zaradi 'spornega' plesnega studia – za ples na drogu in ravno zaradi tega studia sva se odločila za nakup, saj je bil dovolj velik za bodoči keramični studio. Stanovanje je zadostovalo naslednjim kriterijem: nahaja se v Ljubljani (oddaljeno 20min pešhoje do centra), stanovanje je staromeščansko in dovolj veliko, da ima poleg stanovanja še prostor za studio.

Stavba se nahaja na Tržaški cesti. Začetki gradnje segajo v leto 1887, ko jo je začel graditi premožen ljubljanski krojač. Polovica pritličja je bila namenjena krojaški delavnici, polovica pa trgovini. V višjih nadstropjih je verjetno krojačeva družina bivala, pa tudi delavci in verjetno služinčad, saj je bila hiša precej ogromna in je potrebovala veliko rok za vzdrževanje. Med vojno je je bila stavba nacionalizirana, kasneje denacionalizirana, razkrojila se je na več samostojnih stanovanj, v trenutnih prostorih so se nahajale tudi pisarne od Ilirije, kasneje pa je bilo stanovanje prodano – deloma prenovljeno s cenenimi materiali, kot naprimer plastična okna, neki ruski odvetnici, pod pretvezo, da je to staromeščansko stanovanje. Tudi ona ga je deloma prenovila z nekakšnimi instantnimi rešitvami. Originalni stropi so bili zakriti pod suhomontažnim, katerega stotina nosilcev ni dosti prizanesla originalnemu ometu.
Potencial in dih časa sta se na srečo obdržala, takoj ko si pogledal preko 'knaufa'. Ob nakupu je torej bilo stanovanje dokaj čisto, stene so bile bele, tla so imela neke vrste lamelni parket, del tal je bil oblečen v ploščice. Ko sva se odločila za prenovo, sva želela, da se jo izvede celostno. Kar nekaj časa je bilo namenjeno iskanju navdiha in stila. Z arhitektko Sanjo Premrn smo zasnovali moderno opremljeno stanovanje, ki ima staromeščanske elemente, ki se dopoljujejo z minimalističnimi, a naravnimi kosi. Neoklasična fasada, secesijske note so bili prve točke za korelacijo stranovanja. Še večja povezanost s preteklostjo pa se je zgodila čisto po nesreči, ko se je v studiu popravljal del odstopljenega ometa za zadnjo steno. Pod njim se je po naključju pokazala stenska dekoracija, stara okoli 100 let, narejena s tehniko barvanja z valjčkom ali šablono. Pravzaprav sta bili vidni dve različni dekoraciji – pasovi s slovenskimi nageljni v zemeljskih odtenkih ter čezenj zeleno beli cvetovi, kasnejše, povojne dobe. V to dekoracijo se je na sredino stene zarisal krog in tako je nastalo sonce, okno, ki se povezuje s preteklostjo stavbe.

Sprva smo se odločili za prenovo stanovanjskega dela, studio pa naj bi na prenovo počakal še par let. Zaporedje dogodkov v družini pa je obrnilo načrte na glavo, studio se je pričel obnavljati kmalu za tem, ko se je stanovanje končalo. Razlog za to je bil gozd v lasti družine, ki se je pričel prodajati z namenom izgradje tretje razvojne osi. Čez gozd je bila projektirana cesta. Od nekdaj sem si želela uporabiti domač les, ki je rastel v tem gozdu. Oče se s tem lesom ni hotel kaj dosti ukvarjati, pravzaprav je že skoraj podpisal pogodbo za prodajo zemljišča skupaj z gozdom na njem. Težko ga je bilo prepričati, da se drevesa najprej poseka in šele nato proda zemljišče. Lansko poletje se je tako začel projekt sečnje gozda, kar je za sabo prineslo tudi vprašanja, kako se les shrani in kam. Pričeli smo z raziskovanjem področja sečnje in gozdarjenja, s keterim nismo imeli nikakršnih izkušenj. Prebirali smo članke, knjige, se pogovarjali s strokovnjaki, mizarji, arhitekti, izvajalci sečnje in žagami. Na koncu smo veliko pomoči pridobili od mizarja Mateja Likarja, ki nam je pomagal pri izračunu količin. Velika zahvala gre tudi vodji Gozdnega gospodarstva Novo mesto, ki nam je prijazno razložil, da ne moremo obdržati vseh smrek, ker začnejo v našem podnebju propadati po letu dni. Obdržali smo le toliko smrekovega lesa, kot ga je bilo potrebno za prenovo studia, ter okoli 20 m3 lepših hrastov. Vse hlode smo nažagali na plohe in deske. Hrast se sedaj počasi suši v vinogradu na Trški Gori, smreka pa se je preoblikovala v pohištvo studia. 

Prenova studia se je pričela 18. februarja in končala 31. maja na večer, tik pred otvoritvijo razstave. Želeli smo, da studio zadosti naslednjim kriterijem: 
- pohištvo je izdelano iz domače smreke, 
- ima visok, originalen strop višine 4.2m, 
- je svetel, 
- ima razstavni in delovni del, 
- stene ima oblečene v glino, vsi ostali dodatki so narejeni iz tajnostnih in naravnih materialov, 
- vsebuje minimalno količino plastike.

Sodelovali smo tudi z Gnezdom, centrom sonaravne gradnje, kjer smo pridobili večino materialov za stene in strop. Stene so bile pobrušene, odstranjeni so bili vsi prejšnji sloji premazov. Nanesel se je apneni omet, ki je narejen iz skoraj identičnih materialov, kot so narejeni originalni stari apneni ometi. Omet je pobarvan s glineno peščeno barvo Nativa, ki je nastala v sodelovanju podjetja Jub in Gnezda. Glineni barvi se je dodal kremenčev pesek iz podjetja v Prekmurju za poudarek teksture. Suhomontažni strop se je odstranil. Odstranil se je tudi preveč poškodovani originalen strop, ki je bil pripet na trstiko in lesene letve. Pripeta je bila nova trstika, nanjo pa se je nanesel 1.5cm debel sloj glinenega oz. ilovnatega ometa olivno zelene barve. Razsvetljava je bila zasnovana s pomočjo podjetja Forma svetila.

Nastal je svetel, topel in zračen prostor, popolnoma obdan z naravnimi materiali, na katerega smo ponosni in za katerega smo hvaležni.

TLORIS stanovanje + studio
Arhitektura: Sanja Premrn
Fotografija: Miha Bratina 

PRENOVA STANOVANJA V LJUBLJANI • ŽIVAHEN DOM ZA MLADO DRUŽINO

nedelja, 23. december 2018

Po objavi stanovanja v Stari Ljubljani smo se pretekli teden s prijatelji pogovarjali, kako redko se zaveš, da se v hišah in blokih, mimo katerih hodimo vsak dan ali pa tako slučajno, ko hitimo skozi mesto, odvijajo življenja, kuhajo večerje, pospravljajo igrače, vrti muzika ... Ko sem šla tisti večer peš domov, sem na nasproti strani ceste pod velikimi platanami skozi velika osvetljena okna zagledala krasen prizor. Skozi eno okno, ki so bila kot okvir slike, sem videla žensko in deklico. Smejali sta se in obešali okraske na veliko jelko, segala je vse do stropa. Par korakov naprej, drugo okno. Moški je stal nad mizo in, če sem v tistem hitrem momentu ujela prav, odvozlaval verigo lučk za na smrečico. 
Fotografije: Teodor Hribovšek
Objave o stanovanjih, ki jih prebiramo v revijah in na spletu - tudi te, ki jih tako rada pripravljam, vi pa berete na Pepermintu - pogosto ne prikažejo te domačnosti. Seveda, odpreti vrata svojega doma neznancem terja premislek in pogosto fotografije nastanejo na pobudo arhitektov ter avtorjev interierjev kot del njihovega portfolia. 

A kdaj, tudi tokrat, mi je ta anonimnost še posebej všeč. Skelet pohištva, razporeditev prostorov, (p)oseben predmet tu in tam, to, kar vidimo na fotografijah ...  Je le poligon za življenja, ki polnijo stanovanja. Vsak dan, iz dneva v dan, ko arhitekt zaključi z delom in fotograf odide. 

Današnja objava je spet prava poslastica za ljubitelje lepih interierjev in domišljenih prenov. Pred prenovo je bilo to staromeščansko stanovanje neprimeren dom za mlado družino. Arhitektka Brina Vizjak je zato dodobra zasukala zastarelo začrtano stanovanje s prehodnimi sobami in dolgim hodnikom. 
"Z rušitvijo vseh nepotrebnih sten, ki so prej ločevale prostore, je nastala krožna pot skozi stanovanje," opisuje arhitektka. Bivalni prostori se zdaj povezujejo skozi svetel balkon, ki je po novem dostopen tako iz kuhinje kot tudi iz dnevne sobe. Slednji karakter daje rožnata (ali je to marelična, kaj pravite?) omara.
Konci tedna so v tem domu pogosto v znamenju kuhanja in druženja s prijatelji, zato so kuhinjo z jedilnico premaknili v večji prostor. Kuhališče je postavljeno tako, da ima kuhar lep razgled na mesto skozi krošnje dreves in je hkrati del družbe. Velika shranjevalna omara na drugi strani skriva visoke elemente, hkrati pa ločuje bivalni prostor od intimnejše spalnice, ki je skrita za vrati. 
Na sredini stanovanja so ohranili otok s kopalnico. Čeprav je majhna, so vanjo umestili kopalno kad, izhod na balkon pa nadomestili z oknom, skozi katerega lahko stanovalci zvečer med kopeljo opazujejo zvezde. 
Na obeh skrajnih koncih stanovanja sta, umaknjena pred živahnim ropotom bivalnega dela, otroška soba in spalnica. Stik z zunanjostjo in mestnim utripom, daje majhen, a dragocen balkon, pred prenovo skorajda skrit pred uporabo, danes tudi povezovalni prostor med kuhinjo in dnevno sobo. In krog je sklenjen.

STANOVANJE AB PREJ IN POTEM

PREJ IN POTEM • NOVA ZGODBA SREDNJEVEŠKEGA STANOVANJA POD LJUBLJANSKIM GRADOM

nedelja, 16. december 2018

Mlada kozmopolitanska družina je ob nakupu stanovanja v samem osrčju stare Ljubljane želela dom, ki bo služil sodobnemu načinu življenja ter odražal njihovo dinamično energijo in ljubezen do lepega. Za pomoč pri prenovi so se obrnili na arhitektko Nino Štajner, ki je v orignialnih značilnostih stanovanja videla videla velik potencial ter jih v veliki meri vkomponirala v novo podobo domovanja. 
STANOVANJE V SREDNJEVEŠKI HIŠI POD GRAJSKIM HRIBOM
Stanovanje se nahaja v večstanovanjski stavbi pod grajskim hribom, katere izvor datira v srednji vek in je bila temu primerno večkrat prezidana in obnovljena. Dvosobno stanovanje s površino 90m2 se ponaša tudi z zasebnim atrijem, ki je dobesedno vkopan v grajski hrib in ponuja mirno zavetje pred mestnim vrvežem. 
Ena glavnih slabosti v stanovanju je bila slaba naravna osvetlitev, saj se stavba z okni odpira le na atrij. Druga pomanjkljivost pa je bilo pomanjkanje shranjevalnih in servisnih površin. 
ŠTUKATURE, OBOKI IN STARINSKI PARKET V KOMBINACIJI S SODOBNIMI ELEMENTI
Tako lastniki kot arhitektka so se zaljubili v originalne lastnosti prostora – obokane stropove, štukature in starinski parket, želeli pa so mu vdahniti tudi pridih urbanosti in glamurja. Prenove so se lotili z veliko mero spoštovanja do obstoječega stanja ter obnovili večino štukatur in restavrirali vhodna vrata. Tekom izvedbenih del se je izkazalo, da je parket preveč poškodovan za sanacijo, zato so se ga odločili zamenjati s sodobno interpretacijo – francosko ribjo kostjo. Nepričakovan strošek menjave parketa pomeni, da je zmanjkalo finance za menjavo sedežne garniture in drugih manjših pohištvenih kosov, tako da prenova še ni povsem zaključena …
Tlorisno je največja sprememba umestitev utility sobe, kamor so umaknili pralni in sušilni stroj, bojler in druge tehnične aparate, služi pa tudi kot garderobna omara. To dejanje je v kopalnici in kuhinji pridobilo tlorisno površino za bolj komfortno razporeditev elementov. Prostor za utility sobo je bil sicer odvzet kuhinji, njena funkcionalnost pa zato ni prav nič okrnjena. Utility je ‘skrit’ za svetlo betonsko steno, vrata pa so zaradi nevidnih podbojev praktično nevidna.
OSUPLJIVA STENA OGLEDAL
Problem pomanjkanja naravne svetlobe so rešili z uporabo svetlih barvnih tonov ter odstranitvijo pohištva ob oknih; najbolj drzno rešitev pa so uporabili v dnevnem prostoru, kjer so celotno steno prekrili z antičnimi ogledali. Le-ta odbijajo svetlobo ter vizuano povečajo prostor, v kombinaciji z dramatičnim Flosovim lestencem pa dnevna soba na pogled spominja na pravo plesno dvorano. Procesa staranja ogledal sta se arhitektka in investitorka s pomočjo navodil s spleta lotili kar sami, zato je končni rezlutat še toliko bolj poseben. 
Kuhinja je oblikovana v svežih, nevtralnih tonih ter izčiščenih sodobnih linijah. Stena v teksturi betona poskrbi za urban pridih, črni detajli pa dodajo grafični poudarek. Viseče svetilke nad jedilno mizo so ‘reciklirane’ svetilke, ki so se pred prenovo nahajale v dnevni sobi. 
IZ SPALNICE V ATRIJ, VKOPAN V GRAJSKI GRIČ
V spalnici so stremeli k sproščeni udobni energiji, zato so originalno kamnito steno uravnotežili z mehko preprogo in po meri narejeno visoko tapecirano posteljo v modrem odtenku. Zlati viseči nočni svetilki na pogled delujeta kot dragocena dragulja ter poskrbita za nežno ambientalno svetlobo. 
Spalnica se odpira v atrij, katerega glavna atrakcija je visoka z mahom obrasla zadnja stena – ki je del grajskega griča. Atrij je namenjen predvsem zabavanju gostov, zato so vanj umestili po meri izdelano betonsko letno kuhinjo in udobno vrtno pohištvo naravnih tonov. 
KOPALNICA - KOT V BUTIČNEM HOTELU
Kopalnica je bila originalno izredno slabo razporejena, odstranitev pralnega stroja in menjava kopalne kadi z tušem je omogočila udobnejše oblikovanje prostora, ki sedaj spominja na kopalnico v luksuznem butičnem hotelu. Glavni vizualni poudarek je talna keramika, ki s svojim dramatičnim vzorcem prostoru doda osebnost. Ostali elementi so vizualno nevtralni ter večinoma izdelani po meri. Kopalnica je brez naravne svetlobe, zato je zagotovljena zadostna umetna osvetlitev v obliki led traku, ki osvetljuje strop ter dramatičnih svetilk ob ogledalu. 
ZA SINJIMI VRATI NA KONCU HODNIKA ...
Na hodniku je bila uporabljena ista dramatična talna keramika kot v kopalnci, njen zanimiv vzorec pa ustvarja optično dinamiko ter vodi okoli po dolgem in ozkem prostoru. Stenske svetilke so bile nadomeščene s stropnimi, ki lepo poudarijo stropne oboke. Vhodna vrata so restavriran originalni model, na žalost pa ni bilo mogoče poustvariti točne obdelave lesa, zato so sprejeli drzno odločitev ter jih pobarvali z zanimivim sivkasto modrim odtenkom. 

Arhitektura: Nina Štajner (FB + IG)
Fotografije: Anže Vrabl

TLORIS STANOVANJA PRED IN PO PRENOVI 

STANOVANJE PRED PRENOVO 

STANOVANJE V LJUBLJANSKI STOLPNICI IZ LETA '62, KI GA JE OPAZIL TUDI APARTMENT THERAPY

nedelja, 01. julij 2018


V Ljubljani, za Bežigradom, v enajstem nadstropju stolpnice iz leta 1962 živita Lejla in Dani. Pa njun muc. Polovičko mladega kreativnega para, Lejlo in njene magične makrameje, ste Pepermintovi bralci že imeli priložnost spoznati. Tokrat je na vrsti njen/njun malce večji ustvarjalni projekt, ki smo ga po delčkih lahko spremljali tudi na njenem Instagramu (takoj pogledat! - je eden od mojih najljubših). Stanovanje iz enajstega nadstropja sta namreč prenovila in osvežila, projekt zase pa je bila zagotovo kuhinja. In prav o sam-svoj-mojster prenovi pripoveduje današnja objava.

V stanovanje sta se vselila leta 2011. "Očarala naju je svetloba in zračnost," pravi Lejla in čeprav stanovanje ni bilo opremljeno v kakšnem izracitem stilu, je bilo zelo prijetno. Nekaj let sta sobivala s cimri in živela takorekoč v spalnici, z vso svojo lastnino na 16 m2. Ko so cimri odšli, sta se odločila, da v stanovanju ostaneta. Sama. 

"NAREDITA SI TAKO, DA VAMA BO FINO." IN SVA SI.
"S časom sva pri vsem prostoru in luksuzu začela razmišljati tudi o urejanju. Glede na to, da je lastnica odprta in zelo razumna oseba, sva se o morebitnih posegih, prenovi in renovacijah pogovorila z njo. Zadržkov ni imela, ker ji veliko pomeni, da je stanovanje urejeno, pa tudi pri idejah in željah nama zaupa in dovoli, da narediva po svoje. Njen odovor na najine projekte je: Tam živita vidva, ne jaz. Naredita si tako, da vama bo fino. In sva si."

Opremljanja in prenove sta se lotila počasi in postopoma. "Najprej sva se ogromno pogovarjala, potem sva veliko skicirala, potem sva še več iskala po spletu in sanjarila. V trgovinah sva vedno z enim kotičkom očesa pogledovala proti pohištvu in praktičnih rešitvah za dom. Kar je najbolj pomembno in hkrati velika prednost – vzela sva si čas in vse naštudirala. Po mojem mnenju je velika prednost to, da v stanovanju nekaj časa bivaš, ga spoznaš do potankosti in se nato lotiš prenove. Tako spoznaš tudi svoje potrebe in želje v bivalnem prostoru, zato je prenova bistveno lažja." 

ČIM VEČ OBDRŽATI, PRENOVITI, NAREDITI SAM IN ČIM MANJ KUPOVATI
Najprej ta v smeti zmetala vse kose pohištva, ki jih nista potrebovala. Eno leto sta bila brez postelje in spala na vzmetnici, na tleh. "Pa ne zato, ker nisva vedela kakšno posteljo bi imela. Predvsem zato, ker nisva vedela kakšni bodo drugi prostori. Želela sva, da je vse skupaj vsaj približno skladno." 

Lejlina  želja je bila obdržati ali kupiti le nizko pohištvo, kar sta si ob treh ogromnih vgradnih omarah lahko privoščila. Veliko sta premišljevala tudi o tem, kako bi stanovanje uredila brez večjih posegov v napeljavo (plinska, električna in vodovodna napeljava so zaradi starosti stolpnice v izredno slabem stanju), predvsem zaradi finačnega zalogaja in ogromnih rokad, ki jih taki posegi zahtevajo. "Najino vodilo je bilo, da bova poskušala čim več stvari obdržati in prenoviti, čim več narediti sama in čim manj kupovati."
VSEGA JE "KRIVA" ČRNA LUČ

Glavni povod za urejanje stanovanja pa je bila črna luč, ki sta jo dobila v dar od slikarke Suzane Brborović. "Ker v stanovanju ni bilo skoraj nič črnega, je bilo treba zadevo uskladiti. Tako je nastalo kar nekaj DIY projektov: v črno sva najprej pobarvala pet manjših kosov pohištva, posteljnino in prevleke za blazine na kavču. Vse luči, ki sva jih kasneje kupila, so bile črne. Črna je tako postala rdeča nit. Za primerno, ambientalno osvetlitev, barve žarnic in montažo luči je seveda krasno poskrbel Dani, ki je po poklicu lučni tehnik."


DIY DOM
Njun dom je zdaj poln naredi-sam projektov. Sestavila sta posteljo iz palet, uredila pa sta tudi kopalnico, zamenjala staro plinsko peč, omarico z umivalnikom, namesto polic pa sta namestila lesene gajbice, ki jih uporabljata skoraj v vseh prostorih stanovanja, namestila okenske police, s samolepilno folijo prelepila oranžne obloge pod okni in vrata vgradnih omar. 
V spalnici sta na trodelni vgradni omari namestila zavese namesto drsnih vrat; dobra rešitev za obrabljena in preglasna vrata, ki niso več drsela. Nad posteljo sta si naredila “zeleni slap” iz visečih sobnih rastlin. V kuhinji sta namestila police in takoimenovani “oltar” uredila v prostor za kozarce, ki rahlo spominja na pub. Staro leseno skrinjo sta preuredila v mačje stranišče. Iz preostankov kuhinjskega pulta pa naredila delovno mizo in nad njo postavila police za rože.
Lejli je izjemno pri srcu bolj temačen, “moody” interier; temne barve sten ali temno pohištvo, teksture, pritajena svetloba, melanholično vzdušje. "V meni vzbuja prijeten občutek domačnosti, nekako kot indoor jesen. Zato imam rada večere, ko v kuhinji gori le lučka od nape in sveča na mizi. Na začetku sem si želela sem čisto črno kuhinjo ali čisto črno spalnico, vendar v zakonskem življenju obstajajo kompromisi :) Mislim, da je kljub belim stenam vzdušje pravo, vsi trije (z mačko vred) pa se počutimo domače in prijetno."

PRENOVLJENA KUHINJA, KI JE NAVDUŠILA APARTMENT THERAPY
In kuhinja. Tudi ta je bila na nek način DIY projekt, za Lejlo in Danija tudi najljubši do sedaj. Pred kratkim sta z njo navdušila tudi Apartment Therapy, ki je Lejlino fotko prenovljene kuhinje delil na svojem Instagramu. Pa pojdimo na začetek."Na prvo žogo je bila kuhinja videti čisto v redu, vendar šele ob vsakodnevni uporabi opaziš določene napake, pomanjkljivosti in ponesrečene rešitve prve prenove iz leta 2009 – ploščice prekrite z ivernimi ploščami, napake pri plinski napeljavi, slabo položen laminat, sumljivo speljana električna napeljava itd." Sprva sta želela narediti samo par lepotnih popravkov, vendar je kmalu postalo jasno, da nima smisla olepševati nepraktičnih zadev, zato sta morala vse načrtovati tako, da bo kuhinja urejena trajno in kar se da kvalitetno. 

Lotila sta se dela. Najprej sta odstranila iverne plošče izza pomivalnega korita in kuhalne plošče, odstranila tudi ploščice pod njimi ter uredila zidove. Kuhinje, ki so v celoti oblepljene s ploščicami, so že nekako preživete, zato sta namesto ploščic zidove pobarvala v mat črno pralno bravo. Nato sta razstavila celo kuhinjo, prebarvala vse kuhinjske elemente in zamenjala plastične ročaje s kovinskimi. To je bilo delo, ki je prihranilo ogromno denarja, ob sveži barvi in drugačnih ročajih je kuhinja kot nova. "Potem sva poklicala energetike, da so uredili plinsko napeljavo, saj je do nedavnega plinski ventil štrlel nad delovnim pultom tik ob kuhalni plošči; precej grdo, neumno in nevarno. Ko so bila groba in nujna dela končana, sva položila linolej, ker bi polaganje ploščic terjalo preveč časa. Že tako sva zaradi reklamacije lesenih kuhinjskih pultov zamaknila prenovo za dobrih 10 dni. Potem sva kuhinjo postavila nazaj na svoje mesto in pripravila pulte za montažo – izrezala luknje in jih naoljila. Iz ostankov sva naredila še kuhinjske police in delovno mizo." 

Ker je bil laminat položen tudi v hodniku, sta malce preuredila še ta prostor. Položila linolej, pobelila, naredila nov obešalnik za plašče, premaknila omarico za čevlje na drugo stran in s tem pridobila kar nekaj prostora. "Občutek je čisto drugačen. Že to, da pohištvo umakneš, vse očistiš in ga vrneš nazaj daje povsem drug občutek. Kaj šele, ko nekaj prenoviš, popraviš in narediš tako, kot je prav.VEDNO SE NAJDE IZGOVOR ZA USTVARJANJE IN UREJANJE DOMA 
Čeprav so si trenutno vsi skupaj (s prijatelji vred) oddahnili, ker se je saga s prenovo, reklamacijami pultov, poplavljenimi sosedi in konstantnim brušenjem, vrtanjem in barvanjem “nečesa”, vendarle končala, v Lejlinih očeh še vedno ostajajo in obstajajo možnosti za urejanje doma. "Končati moram stenski makrame, recimo. Izdelava nove TV omarice bi bila dobrodošla, barvanje gajb v črno je še v planu, šivanje prevlek za kavč, obnova parketa. Vedno se najde izgovor za ustvarjanje in urejanje doma."

Dom mi pomeni verjetno nadpovprečno veliko. Zelo sem rada sama in zelo sem rada doma, zato mi je pomembno, da se doma počutim dobro, udobno in varno. Vse mora biti pospravljeno, po možnosti čisto in urejeno. Rada imam arome, dišeče sveče in eterična olja. Rada perem prevleke, prte, deke in prekrivala, da vedno diši. Že od malega sem svojemu prostoru pripisovala velik pomen, pa naj bo to samo pisalna miza v garsonjeri, kasneje sobica v hiši, danes najino stanovanje. Vse je moralo biti domače in prijetno, pohištvo sem do onemoglosti premetavala z ene strani na drugo, da sem našla tisto pravo in najbolj optimalno ureditev. Ob nedeljah sem vedno čistila, pospravljala, menjala posteljnino in prala obleke. To počnem še danes s tem, da velik del časa nameni še rastlinam; to je moj nedeljski ritual posvečen domu in dobremu počutju.

RASTLINE SO NAJBOLJ ČUDOVITA DEKORACIJA
Lejlo povprašam, če ji je kakšen slog še posebej blizu. "Nerada se oklepam nekih točno določenih smernic, sploh pa ne maram trendov. Čisto iskreno mi počasi preseda ta skandinavski stil, pretirana belina in izčiščenost. Hkrati ne maram navlake brez pomena, nekih uokvirjenih quote-ov, dekorativnih drobnarij, ki ne služijo ničemur. Raje obdržim kos, ki sem ga nekje našla, mogoče celo sunila iz stare, razpadajoče hiše ali dobila; še raje imam rastline. Rastline so najbolj čudovita dekoracija."NAVDIH "SKOZI OKNO"
"Navdih najdem povsod," pravi Lejla. "Proti večeru najraje pokukam skozi okno kakšne staromeščanske hiše ali stanovanja, recimo. Buljim v njihove visoke strope, lestence in ogromne omare. Seveda tudi na Pinterestu vedno najdem kaj, na Instagramu pa iščem in spremljam določene profile, kjer najdem navdih." Nekateri njeni najljubši IG profili so @my.ktchn, @my.brdm, @my.lvngrm, ker delijo interierje od uporabnikov, ne objavljajo le svojih. Obožujem dom prijateljev iz Leipziga (@polkaknot), dom Katie Branch (@branchabode), @forestbound in @tatjanas_world
© PEPERMINT • Theme by Maira G.