SLIDER





5: ALJA | LJUBEZNICE

ponedeljek, 17. oktober 2011

Alja je ena mojih najljubših blog deklic. Bila sem prav žalostna, ko se je kar naenkrat odločila, da svoj (prejšnji) lep spletni dnevnik  zapre. In zato še toliko bolj vesela, ko so se pojavile njene Ljubeznice. Alja uživa v malih ljubkih rečeh in v tistih velikih, tapomembnih trenutkih, ko fizične stvari izgubijo ves svoj pomen. Na frišno je študentka v Ljubljani in že uživa v vsem, kar mesto ponuja. In veliko fotka :) Pokukajte na Ljubeznice in preberite Aljinih pet...

JUTRA
preprosto obožujem tisti občutek, ko se prebudiš v nov dan. tistih nekaj minut poležavanja, globoko pod kovtrom in daleč od sveta. prve jutranje žarke sonca, ki na stene rišejo komaj vidne silhuete. pa ptice, ki me prebujajo pomladi in snežinke, zaradi katerih pozimi iz pričakovanja vstajam prej. paše vroč čaj, tak da si zraven opečeš jezik. in če mestne gospe zjutraj ob kavici berejo dnevnike, brez jutranjega branja najljubših blogov pri meni ne gre.
JESEN
rada imam jesen. najprej sem jo imela rada, ker je bilo še (relativno) malo do božiča. potem sem šla v šolo in sem se vedno znova veselila septembra, da zopet vidim sošolčke in grem v višji razred. potem sem bila že na predmetni stopnji in sem celo poletje čakala, da za prvi šolski dan oblečem nova oblačilca. ko sem prišla v gimnazijo je bila jesen kul, ker se še ni bilo treba učit. zdaj pa je jesen lepa prav zaradi tega, ker je jesen. ker je v zraku tist prav poseben vonj, ki ravno prav zbode v nosek, a ga hkrati mešanica kostanja in drugih dobrot, dela tako božanskega. čar je šum listja pod nogami, paleta barv, ki se ti razprostira pred očmi, so mrzli prstki in rdeči noski, pa najlepši možni sončni zahodi, so ulice polne študentov,..

BLIŽINA svet je lepši, ko veš da je nekdo ob tebi, s tabo. pa če je to stisk roke, mamin objem preden odideš od doma, sestrin iskren nasmeh, neskončni pogovori s prijateljicami, bratrančkovo pošiljanje poljubčkov po zraku, sedenje v parku in zrenje v nebo z vedenjem, da nekdo misli nate.

FOTOAPARAT
v vrtcu sem šminkerala s tistim z dvema kukaloma od fišerprajsa in sem, ko smo šli na izlet v postojnsko jamo poslikala dva filma stresenih fotk. bil je tak fini moder in blazno kul nasploh. zatem sem vedno pojerbala kakšne stare kompaktiče od očija, se hecala s telefončkovimi dvem, trem megapixli, si kupila enga švoh canona, potem pa končno dobila ljubico 450d s katero se mava bolj ali manj radi že okrogla štiri leta. najrajši jo mam s petdeset milimetri, ker drugač je bolj švoh. slikam pa vse. od zažganega kruha, prekisle solate, lušnih čevljev v izložbi, kolesa s prazno gumo pa do lepih ljudi na ulici. včasih je pač treba stisnt gumb da nekaj ostane v glavi!

NAKIT
nekateri se ne morejo upret jutranji kavi in cigaretu, nekateri oblekam, spet drugi dragim avtom (banalna),... no jaz se ne morem in čist zares ne morem upret prstančkom, uhanom in zapestnicam. rada imam žvenket na zapestju, težke prstke in nekaj lepega v ušeskih. delam sama, večkrat pa seveda kaj kupim. pozlačeno, bleščičnato, barvno ali pa zgolj črno, samo da je in da je lepo!

INTERVJU: JANJA VIDEC

ponedeljek, 10. oktober 2011

Janja Videc je eno najvidnejših mladih imen slovenskega modnega prizorišča. Letošnjo pomlad je svojo kolekcijo predstavila tudi na avstrijskih modnih dnevih ob Vrbskem jezeru (spomin nanje si lahko osvežite pri Ani:), kjer je s temnimi silhuetami navdušila zbrano občinstvo in modne strokovnjake. Janja dobro ve, kaj želi doseči in kaj za to potrebuje. Dodelan koncept vsake kolekcije pospremi z fotografijami v slogu, ki njeno vizijo še poudari. Moda je njeno življenje, njen vsakdan je tesno prepleten z ustvarjanjem in razmišljanjem o njej. Janja je v svojih odgovorih premišljena in svoje misli začrta tako jasno kot linije svojih krojev.


KDO SI IN KAJ POČNEŠ?
Sem ena izmed tistih oseb, ki se ji zdi vprašanje kdo si, eno izmed najtežjih sploh. Ker me odgovori, kot so naštevanje raznoraznih hobijev ter nekaj značajskih lastnosti na tovrstna vprašanja nikoli niso zadovoljili, bo najbolje, da sem kratka in jedrnata. Sem Janja Videc in se ukvarjam z modnim oblikovanjem :)
KAKO PONAVADI POTEKA TVOJ DAN?
Pri meni je to precej pogojeno z določenim obdobjem v življenju. Kadar sem v obdobju navdiha, ko se recimo ukvarjam z kakšnim projektom ali oblikovanjem nove kolekcije, so vse moje misli usmerjene v določen cilj, posledično tudi ves moj dan. Takrat se izoliram od okolice, ustvarjam od jutra do večera, pa tudi ponoči, pozabim na spanje, včasih celo na hrano in kljub stresu, ki je prisoten v takšnih dneh, lahko rečem, da sem takrat najbolj srečna. Poleg ustvarjalnih dni, obstajajo tudi leni dnevi, ko spim do dvanajstih, se nato brezciljno potikam po mestu in ne naredim popolnoma nič produktivnega. Pa dnevi rezervirani za pomembne osebe, depresivni dnevi, dnevi načrtovanja,... Kakorkoli, ne maram rutine, raje grem iz ene skrajnosti v drugo, kot da bi  vsak moj dan potekal po ustaljenem principu. Rada dolgo spim in zares zaživim šele pozno zvečer.


MODNO OBLIKOVANJE - KAKO SI ZAŠLA V TA SVET, JE BILA TO TVOJA OTROŠKA ŽELJA?
Že kot otrok sem neprestano nekaj ustvarjala, med drugim sem počečkala vse stene, ki so mi bile na dosegu rok in že takrat sem si predstavljala, da se bom nekoč ukvarjala z umetnostjo, čeprav ta želja še ni bila povsem izoblikovana. Na začetku je bilo vse skupaj zelo spontano, svet mode sem dojemala kot zabavo in se nato v določenem trenutku zavedla, da bi se s tem lahko ukvarjala vse življenje. Konec koncev je to svet, kjer je pretiravanje dovoljeno, pričakovano, pravzaprav celo dobrodošlo.

SE TI ZDI, DA LJUBLJANSKA FAKULTETA NUDI DOVOLJ ZNANJA ALI JE NUJNO PONJ TUDI V TUJINO?
Pri oblikovanju oblačil ne obstajajo nekakšna pravila, ki se jih naučiš, nato pa ustvarjaš v skladu z njimi. Če bi bilo tako, bi zelo hitro postalo dolgočasno. Seveda je pomembno poznavanje ozadja mode, njene zgodovine, krojev in podobno, vendar je bistven element tvoja lastna interpretacija, koncept ter kreativna rešitev. Od vsakega posameznika je odvisno, kako se bo razvil na tem področju, ne glede na to, ali bo to v sklopu ljubljanske, ali katerekoli druge fakultete. Pomembno je, da si v vsakem trenutku dojemljiv za nove ideje in da znaš povezovati pretekle vzroke in posledice s trenutnim dogajanjem v družbi ter posledično tudi v modi. Je pa res, da ti da tujina neko širino, neko novo izkušnjo in predvsem nek nov, drugačen pogled na ustvarjanje.


KAKO BI OPISALA ŽENSKO, KI NOSI TVOJE KOSE?
To je ženska, ki se ne zadovolji z malenkostmi, saj v življenju hoče nekaj več. Ženska, ki se zaveda svoje erotične plati in se je ne boji izpostaviti. Ženska ki v sebi združuje navidez nezdružljivo, včasih je skrivnostna, igriva, na trenutke romantična, zapeljiva, neposredna...

KAKO KOT ŠTUDENTKA MODNEGA OBLIKOVANJA GLEDAŠ NA FENOMEN MODNIH BLOGOV?
Moda je odraz družbe, v kateri živimo, modni blogerji pa le vprašanje časa. V osnovi se mi zdi  tovrsten način podajanja mnenja super, že zato, ker se s tem tvori neka kritična masa ljudi. Problem je bolj v tem, da se tega loteva vse preveč oseb, ki so prepričane, da imajo dovolj znanja in talenta za tovrstne podvige, pa temu še zdaleč ni tako.  Berem pa predvsem domače modne bloge.

KATERA IMENA IZ SVETA MODE NAJBOLJ CENIŠ IN OBČUDUJEŠ?
Dojemanje estetike se pri vsakem človeku, ki se s tem ukvarja, s časom spreminja, nadgrajuje, poglablja in išče nove smernice, vsekakor pa je pogojeno tudi s tem, kaj posameznika v določenem obdobju inspirira. V tem trenutku mi je najbliže estetika oblikovalcev kot so Riccardo Tisci, Sarah Burton, Georgina Chapman in Keren Craig, sicer pa občudujem tudi Garetha Pugha, Iris van Herpen, Johna Galliana, oblikovalski tim Viktor&Rolf in vse kar je ustvaril Alexander McQueen. 
KAJ ŠE SICER POČNEŠ - KO ODMISLIŠ KROJENJE, ŠIVANJE, NAČRTOVANJE?
Takrat krojim, šivam in načrtujem oblačila zase :). Pravzaprav le redkokdaj zares odmislim svoje delo, saj gre za način razmišljanja, ko neprestano iščeš nek navdih, tudi kadar počneš nekaj povsem banalnega, kar na prvi pogled nima nobene zveze s kreativo. Poleg tega se ideje in inspiracija  velikokrat pojavljajo ravno takrat, ko jih najmanj pričakuješ. Sicer pa v času, ki mi preostane,  najraje berem, skiciram, delam jogo, da izničim prenasičenost misli, pišem nepomembnosti, ki jih seveda obdržim zase, pogledam kakšen kvaliteten film, s prijatelji razglabljam o raznoraznih smislih in nesmislih, preizkušam torte, spim,...

NAČRTI IN ŽELJE ZA PRIHODNOST?
Ustvarjati in se razvijati na vseh področjih, kot oblikovalka in kot človek. Vztrajati pri svojih načelih. Iskati lepoto v majhnih stvareh. Pridobiti čimveč pomembnih izkušenj. Se vsak dan naučiti nekaj novega. Živeti v prepričanju, da je vse mogoče. In diplomirati :)
fotografije so delo Matjaža Komela

BI-KO-FE DRAŽBA!

četrtek, 6. oktober 2011

To nedeljo, 9. oktobra, bo v Bikofeju na ljubljanski Židovski ulici  potekala dražba starega pohištva, prenovljenega v slogu tega lokala. Pri projektu poleg Bi-Ko-Fe tima sodelujeta še kreativna kolektiva Rompom in Multipraktik, k sodelovanju pa so povabili ustvarjalce iz sfere oblikovanja, ilustracije in mode, ki so izbranim kosom nadeli svoj unikaten pečat. 
foto: Tilen Sepič
Pohištveni kosi, ki so jih polepšali Aljaž Košir - Fejzo, Davorka Požgan, Mina Fina, Kitsch-Nitsch in David Krančan, bodo na dražbi od sedemnajste ure dalje, na ogled in preizkus udobnosti pa bodo na voljo celo nedeljo. Kot se za dražbo spodobi, morate nanjo priti pravočasno in si z registracijo zagotoviti licitacijsko številko in svoj sedež. Dogodek bo spremljala tudi glasba, zatorej bo sigurno fino!

ELLE, DRUGIČ

Glede na to, da sem tole v zadnjih petnajstih minutah objavila že na vseh možnih spletnih kanalih, skorajda moram še tule, ker je pač pepermintič glavni krivec za objavo v Elle Decoration, s katero sem se že važila. Zdaj je intervju v dolgi verziji (res ne znam biti kratka:) in z vsemi slikcami na voljo še na spletu. Saj ne, da ga morate prebrati, le zame je to nov in hecen filing - ko gledam kolaže svojih fotk še kje drugje kot tule. In najlepša hvala Poloni, ki se je sploh spomnila name in nasploh vsem v dizajn oddelku Elle, da so se tako zelo potrudili.

BERTO IN OSTALE ŽVERCE

torek, 4. oktober 2011

Danes sem vas pustila čakati na pepermintovo objavo. Imam opravičilo - novo službo in prehlad. Vmes pa še tisoč in en opravek (sovražim papirologijo, vse možne obrazce, upravne enote, referate in podobne zadeve!). Par mesecev je že, odkar nisem več vsak dan med knjižnimi novostmi in tako sem tudi za novo pravljico Svetlane Makarovič izvedela malce z zamudo. Svetlano imam rada in čeprav pravi, da ne piše za otroke, si  jaz svojega otroštva definitivno ne predstavljam brez njenega Čuka na palici, Tovarišice Lisice in podobnih pesmic. Pa Sapramiške, Pekarne Mišmaš, Vile Maline in vseh ostalih zgodbic, ki sem jih spoznavala tekom življenja.
Slikanica Berto, Zajec langobardski je izšla pri založbi ArseM, ilsutrirala pa jo je do sedaj meni nepoznana ilustratorka Mateja Jager. Fletno. Nekaj slikic je tudi iz Čuka na palici in so takisto Matejino delo. Ob tej priliki pa lepo pozdravljam kolektiv Krigl, pogrešam vas! :)

ANSELMA - IZDELOVALNICA VSEGA (NE)MOGOČEGA

sreda, 28. september 2011

Prejle sem se povabila na obisk k Ani, ki jo poznamo predvsem po njenih supertečajih krojenja in šivanja. V petek pa bo na fenomenalni lokaciji na Židovski ulici 6 v Ljubljani vrata (tista na desni, ko se po stopnicah povzpnete v prvo nastropje:) odprla ANSELMA, javna izdelovalnica vsega mogočega in nemogočega.
Izdelovalnica bo združevala tiste, ki bi se radi česa naučili in tiste, ki že kaj znajo. Obenem bo prostor za delavnice, tečaje in razstave. Ana bo denimo tu izvajala svoje delavnice (mimogrede, pravkar je izšel tudi njen priročnik Superkrojenje, ki je prekrasna knjiga s podrobnimi navodili za krojenje in šivanje od zamisli do izvedbe), pridružili pa se ji bodo še drugi ustvarjalci. Tu bo s časom na voljo številna oprema, ki jo potrebujemo za ustvarjanje, pa je doma nimamo, recimo šivalni stroj, izdelovalnik značk in še vse sorte. Anselma bo atelje za različne rokodelce, bo prostor za druženje in kreativno preživljanje prostega časa.
V petek ob devetnajstih bo Anselma zaživela in prostore bodo zapolnili šivalni stroji, škarje, blago, papir, šivanke, raznobarvne niti,... in ljudje, željni novega znanja in prijetnih ustvarjalnih uric v zanimivi družbi. Prideš?

POGRINJKANJE: ZLATA IN VIJOLIČNA

torek, 27. september 2011

Še pred jabolčno sem spekla zavihano pito s figami. Med peko sem razmišljala o postavitvi in barvah in pred očmi se mi je kar zlatilo. Ampak kje naj staknem kakšno zlato dekoracijo (razen v škatli z božičnimi okraski)? In sem se spomnila na zlato barvo v spreju, s katero sem že zlatila raznorazne listke. In sem se lotila. Spet k sosedovim po majhna piškava jabolka (teh res ni škoda), v škarpo po mini netresek in odcvetel ameriški slamnik. Pa še pest orehov, ki so se sušili na rešti. Ročice sem si pametno zaščitila z rokavicami, drugače bi bila še zdaj zlata od spreja. Barva se na soncu posuši endvatri. Med fotkanjem so prišli obiski in eno skodrano žlobudralo se je nastavljalo pred objektiv, se mi obešalo za vrat in spraševalo, če so zlata jabolka za pojest. Vem, težko je razložiti, zakaj čepim pred hišo in postavljam vse te stvari na leseno gajbo, potem moram pa vse pospravit in je to to. Pita je bila pa res fina :)

NA OBISKU: INCOGNITO

ponedeljek, 26. september 2011

Danes sem šla na obisk k Ivi, ki dela v Incognitu. Seveda sem imela s sabo Arčija in pofotkala to luštno trgovinico ob obrežju Ljubljanice. Okoliš je res kot naročen za posedanje pod kostanji in tudi iz prijetnega ambienta prodajalne je fajn razgled na dogajanje. Če vas zanima analogna fotografija, iščete pisano holgico za okoli vratu ali kakšno zabavno darilce, je Incognito na Gallusovem nabrežju pravi (k)raj za vas. In če boste pohiteli, morda ujamete še razstavo lomo fotk, ki so nastale v okviru LOMOnade, lomo piknika. 


POGRINJKANJE: JABOLČNA PITA IN MALO ROŽNATE

nedelja, 25. september 2011

Prejšnji teden sem skoraj na vsaki spletni strani, ki sem jo odprla, zagledala kakšno pito, štrudelj in kar je še teh sladičk, ki jih jeseni enostavno moraš speči vsaj par. In tako sem sklenila, da bom tudi jaz pekla. In če že pečem nekaj, kar lepo zgleda (in še lepše diši, aja, in je še lepše, no boljše, za pojest:), ni odveč narediti priložnosti primerne dekoracije. Pogrinjkanje, torej! V škarpi sem izruvala zelenje od tadišečih roza nageljčkov, fejk žajbelj in netresek. Nisem jih čisto zares posadila v roza lončke (ki sem jih kupila v milerju za pol evra na kos:), počivajo na podlagi iz pokošene trave, saj sem jih po fotkanju pposadila nazaj na njihovo mesto. Francoska vadnica je iz leta 1938, srnjakov rog pa iz očijeve delavnice. Roza astre so ena redkih rožic, ki ta čas cveti na našem vrtu. Sem pa posadila tudi nekaj čebulic tulipanov, upam, da bodo spomladi že pognali. Spekla sem še eno pito, s figami. Ker gre vijolična barva fig zelo lepo z zlato, je drugi pogrinjek v zlato-vijola tonih. Pokažem ga v naslednjih dneh!
© PEPERMINT • Theme by Maira G.