Še tele lepotičke iz Dežele Nije ~ broške in slike ~ iz ene od junijskih sobot v parku Tabor so čakale v osnutkih ... Nisem pozabila nanje in upam, da vas bodo očarale vsaj toliko kot mene. In ta rožast papir, prelep! Kjut, kjut, kjut. Ustvarja...
Mislim, da bom po dolgem času spet šla v kino {ne spomnim se niti, kaj sem nazadnje gledala tam}, kajti odkar sem zagledala plakat za Populaire in nato pogledala še trailer, sem prav dobre volje. Saj veste, filmi, ki so kot comfort food, nepretrapasti...
Spet sem pajsnla en plakat. Občudovala sem ga že virtualno, ampak te barve so čisto preveč za k meni domov. In pojma nimam, kaj je z mojimi objektivi in Arčijem, sumim, da so vsi malo zaprašeni in potrebujejo malo profesionalne zdravniške nege....
Ta konec tedna sem nič hudega sluteč pristala na "izlet na Kras". Imeli smo se super in sploh ne morem verjeti, da nekje v Sloveniji obstaja tak prostor, kot je FABIANOVA MUZEJSKA TRGOVINA v Lokvi. Seveda sem fotkala...
Dekletoma je pravzaprav ime Dijana in Neža, ko pa sta začeli s šivanjem in vezenjem malih torbičk, sta si nadeli ime, sestavljeno iz imen modelov njunih šivalnih strojev. DANICA I RUŽA. Mini tašnce sem uočila...
Upsi, sto fotk, se opravičujem :) Hotela sem vam seveda pokazati še sadne ledke v praksi. Terasa/streha bloka, v katerem živim v Ljubljani, pridno nadomešča neskočno svobodo fotkanja doma. Vseeno mi je, če me z višjih nadstropij...
Pa ne le zaradi srčkaste oblike. Saj ne vem, morda pa kočno prihaja pravo vroče poletje, ko se v naših kozarcih trkljajo gore ledu, pijemo kisle limonade in domače ledene čaje z meto in ingverjem. Beri: ohlajene pijače, ne pa čajčkov z vrelo...
Končno spet lepi plakatki v mestu! In začenjam s tem za FESTIVAL MIGRANTSKEGA FILMA, ki se začenja v ponedeljek. Zdi se mi krasen. Tako preprost, tako poveden. Sicer sem si sama ustvarila malce drugačno razlago od te - spoj človeškega in živalskega...
