SLIDER





embalaža
Prikaz objav z oznako embalaža. Pokaži vse objave

RAZGALJENA GROFICA VERONIKA • MIS SLOVENSKIH PIVSKIH STEKLENIC

četrtek, 7. julij 2016



A se spomnite časov, ko je bila ultimativna hmeljeva dilema – zeleno ali rdeče? Jaz tudi ne. Pred tedni smo se s prijatelji na topel poletni večer dobili na Špici. Da pivo prinesemo kar s seboj, smo se zmenili. In vsak je prinesel nekaj drugačnega, z drugačno etiketo, obliko steklenice ali velikostjo pločevinke, da o okusu ne govorim. Že spomladi, ko sem se odločila, da ponovno zaštartam Pepermint, sem v beležko napisala besedo pivo. Zanimale so me namreč zgodbe in ideje za podobami slovenskih mikropivovarn in njihovih steklenic. In danes začenjam z najbrž najbolj barvito med njimi – pivovarno Mali grad.

DVAINŠTIRIDESET • NARAVNA IN LIČNA MILA IZ KOZJEGA MLEKA

torek, 24. maj 2016



Dvainštirideset je blagovna znamka naravnih mil, ki sta jo februarja 2014 začela razvijati Janja Videc in Anže Frantar. Pri snovanju mil in podobe znamke sta izhajala iz lastnih potreb in estetike.

MILO Z VSEM, A BREZ ODVEČNEGA

"Na trgu sva iskala milo, ki bi bilo primerno za občutljivo kožo in ne bi imelo nepotrebnih sestavin, ki ne pripomorejo k osnovni funkciji. Obenem sva želela, da je milo estetsko," pripoveduje Anže. Ker nista našla izdelka, ki bi ustrezal njunim željam, sta se odločila razviti svoj produkt. Janjini domači imajo sirarno in kozjerejo, zato sta naravno, blago in dobrodejno surovino imela pred domačim pragom. Nastali so negovalni izdelki iz kozjega mleka. Poimenovala sta jih Dvainštirideset.



Kozje mleko vsebuje pH, ki je skoraj identičen tistemu v človeški koži. Vsebuje tudi številne vitamine, fosfor, kalij in kalcij, ki obnavljajo poškodovano kožno tkivo. Sestavine kožo navlažijo, pomirijo in zgladijo. 

BI DIŠALI PO BORU ALI RDEČI POMARANČI?

Osnovnemu milu iz kozjega mleka družbo delajo mila z različnimi kombinacijami dodatkov, vonjev in tekstur:

DOBRO PREMIŠLJENI MINIMALIZEM

Ker sta Janja in Anže velika esteta - Janja je eno ključnih imen mlajše generacije slovenskega modnega oblikovanja, Anže je avtor spletne platforme Ulični stil - sta posebno pozornost posvetila tudi podobi znamke. Ta je, tako kot sestavine mil, minimalistična. A ne le na pogled.

Pri načrtovanju embalaže je bil kreativni par posebej pozoren na čim manjši odtis, ki bi ga embalaža pustila na okolju. Tako kot mila tudi embalažo sestavljajo le nujno potrebni elementi.



"Škatlico, v kateri je milo, sva tako oblikovala sama z mislijo na to, da je po tem, ko je odslužila prvotnemu namenu, uporabna tudi drugače," pravi Anže in opiše, da papirnata embalaža ni zlepljena, temveč je sestavljiva. Tako jo je mogoče razstaviti in znova sestaviti, tako da skrijemo potisk in jo uporabimo za shranjevanje drobnih predmetov, recimo gumbov, nakita in drugih malenkosti.

LEPO MILO NA LEPEM PODSTAVKU IZ ČEŠNJEVEGA LESA

Zasnovala sta tudi lesene podstavke za mila. "Ko sva opremljala stanovanje, nisva našla podstavka za milo, ki bi nama bil všeč. Večina podstavkov na trgu je narejena iz plastike ali pa so uvoženi iz tujine." 
Ker naravna mila nimajo dodanih umetnih sredstev za strjevanje, se morajo po uporabi posušiti, zato morajo biti podstavki zasnovani tako, da se v njih ne nabira voda. Janja in Anže sta podstavke zasnovala iz lesa slovenske češnje. Les ju s svojo toplino še posebej privlači, češnjev les pa ima tudi lepo barvo in prijeten vonj. Z ročno izdelanim podstavkom hkrati polepšamo tudi kopalnico.


OBLIKOVANJE VIZUALNE PODOBE IN EMBALAŽE • I LIKE TOFU

petek, 20. maj 2016


Anja Korenč in Matic Batagelj sta mlada primorska podjetnika iz studia FORK. Ona je grafična oblikovalka in fotografinja, on ekonomist, iz ljubezni do hrane in marketinga pa sta svojo ustvarjalno moč usmerila v marketing za prehransko industrijo.

Ne le, da vizualne podobe ustvarjata za druge, lani sta predstavila lastno blagovno znamko bio tofuja I LIKE TOFU. Če ne veste, kaj točno tofu je, kratka razlaga:

Tofu je mehkemu siru podobna jed, ki je v Aziji tradicionalna že več kot dve tisočletji, v Evropi pa prvič narejena v Franciji, leta 1880. Pripravljen je iz sojinega mleka, ki mu je dodano sirilo (nigari). Znan je po svoji hranilnosti, saj je bogat s kvalitetnimi beljakovinami, B vitamini in kalcijem. Zato je odličen nadomestek mesa. Poleg tega je tudi izredno lahko prebavljiv in znižuje nivo slabih holesterolov v krvi. Njegova sestava mu omogoča, da hitro in enostavno absorbira okuse različnih sestavin.

Z Anjo, ki svoje vizualne zabeležke, nasvete in luštne ohranjevalnike zaslonov deli tudi na strani Visual Dish, sva spregovorili o tem, kako je nastajala podoba znamke I Like Tofu, pa tudi o tem, zakaj je embalaža tako pomembna.



O OBLIKOVANJU PODOBE IN EMBALAŽE ZA I LIKE TOFU

Pri oblikovanju embalaže za lastno znamko tofujev se je Anja želela izogniti klasični štirikotni obliki, tofu, pakiran v vakumski embalaži z nalepko pa sploh ni prišel v poštev, pravi. Prvi osnutki embalaže so nastali iz prebliska. "Na pamet mi je padla oblika škrniclja, ali kot rečemo pri nas, škrtoca. Idejo sem predstavila Maticu, ki je bil takoj za in mi je priskočil na pomoč pri razvoju mreže."

Vsak "okus" ima svojo barvo, lični škrniclji pa so porisani z ilustracijami, ki prikazujejo posamezne sestavine okusa izbranega tofuja. Celotna podoba osmih različnih okusov tofujev je zaokrožena celota. So kot nekakšna mavrica in se, če jih postavimo skupaj, 'prelivajo' eden v drugega. Linija barvne ploskve se na obeh straneh nadaljuje, ne glede na vrstni red škrnicljev.

Vidno mesto na embalaži zavzema tudi logotip, ki spominja na pismenko in po Anjinem mnenju doda ravno dovolj azijskega pridiha, da začutimo, da sta tofujev dom Kitajska oziroma Japonska.

ZAKAJ JE EMBALAŽA SPLOH POTREBNA

Anja razloži, da embalaže pravzarav nismo izumili ljudje, ampak skozi evolucijo že narava sama. "Orehovo jedrce je zaščiteno s trdo lupino, kokosovo mleko je shranjeno v velikem in masivnem kokosovem orehu, biser pa v školjki," našteje nekaj inovativnih embalaž iz narave. Naloga embalaže je, da pred zunanjimi vplivi zaščiti tisto, kar se skriva v njej.



 V zadnjih desetletjih je embalaža postala tudi marketinško orodje, njena vloga ni le zaščititi produkt, ampak tudi nagovarjati potrošnika. Potencialnemu kupcu mora na preprost način sporočiti pomembne informacije o izdelku v njej.

Pri oblikovanju embalaže za živilske produkte pa ni vse prepuščeno kreativi. Oblikovalec mora pri njene snovanju upoštevati zakone in predpise, ki so zelo pomembni, se pa tudi pogosto spreminjajo in zaostrujejo. Na embalaži morajo biti namreč navedeni številni podatki. Preostalo pa je tisto nekaj, zaradi česar bo morda izdelek med številnimi drugimi na prodajni polici prepričal potrošnika v nakup.

Delo oblikovalca embalaže za prehrano zato ni samo to, da bo naročniku dostavil estetski izdelek, ampak, da bo upošteval identiteto blagovne znamke, ustvaril dizajn, ki bo prepričal točno ciljnega kupca in se držal jasnih ter natančnih pravil o navajanju pomembnih podatkov, ki se na embalaži morajo nahajati. Njegovo delo zato na prvi pogled izgleda zelo zabavno in kreativno, a takšen je samo prvi korak, iskanje ideje. Vsakršno nadaljnje delo pa je zelo premišljeno, bodisi v skladu z marketinško strategijo ali predpisanimi pravili.


EMBALAŽA PRI NAS

Anja opaža, da se embalaže slovenskih produktov počasi usmerjajo k trendom in da med oblikovalci ni edina, ki si želi lepih trgovskih polic in s svojim delom teži k temu. "Vse več je izdelkov, ki sledijo britanskemu stilu in vse manj ameriškega pretiravanja in kičenja," meni, a kljub svetlim spremembam opozarja, da bo na tem področju treba še kaj postoriti.




Zgledovati bi se morali po embalažah in inovativnosti prehrambenih produktov, ki so na policah v Veliki Britaniji ali na Danskem, zaključi Anja. "Začeti pa bi morali pri potrošnikih in njihovem ozaveščanju. Izkoreniniti moramo percepcijo, da kakovostni izdelki brez nepotrebnih sestavin niso luksuz, ampak minimalni standard vsake domače kuhinje. Vse to pa seveda komunicirati tudi s pomočjo pravilno oblikovane embalaže."

THAT HAPPY DAY // POROČNA FOTOGRAFIJA

četrtek, 13. marec 2014

Pomlad je tu, z njimi pa tudi pomladne poroke. In potem poletne, jesenske, zimske. Ah, ta ljubezen :)  Poroka je za marsikoga eden najlepših dni v življenju, zato želimo na ta dan ustvariti kar največ spominov. Ker pa spomini bledijo, nam pri tem pomagajo fotografije. Tokrat predstavljam THAT HAPPY DAY. Jani in Jernej sta mlada fotografa, ki sta v svoje objektive ujela že marsikaj, za skupen projekt pa so bile krive prav poroke. Ko sta razmišljala, kako bi svojim parom predala fotografije, sta se želela oddaljiti od klasičnih cedejev, linkov do dropboxa in podobnih nič kaj romantičnih in estetskih načinov. Tu je v igro stopila še Tina in skupaj so ustvarili embalažo, ki jo podrobneje predstavljam v tej objavi.  
Lepo je, ko mladoporočencema ni treba skrbeti, kako bosta fotografije poročnega dne podarila bližnjim ali kako jih bosta shranila v svojem domu. Albumi, oviti v platno, so tako res preprost, a tako zelo fin način za ujete spomine. Pri teh That Happy Day sodeluje s Kala Albums, par pa lahko sam izbere tudi barvo platna, ki mu je najljubša oziroma se najbolj ujema s temo njune poroke.  Rustikalna platnena vrečka je pika na i.
Prav posebna pa je škatla, v kateri so spravljeni spomini. Embalaža je izdelana iz kartona in ima dva predala. V enega se prilega poročni album, v drugem so spravljene že razvite fotografiije, lesene ščipalke in vrvica (da lahko fotografije obesimo na vidno mesto), USB ključek, vizitka in zahvala. Embalažo pri That Happy Day prilagodijo barvni temi poroke, kar sploh ni težko, daj je vsaka škatla potiskana ročno. Vidite ta zanimiv moder vzorček, ki prekriva karton? Spominja na čipkasto podvezico, vzorec pa s pokrovom delno prekrijemo. Na pokrovu pa je natisnjen tudi logotip THD, izdelan z lesorezom.
Kaj naj rečem - med fotkanjem sem zelo uživala. Okoli porok pač veje nek poseben filing, tudi če ne gre za tvojo, tudi če ne gre za poroko koga, ki ti je blizu. Izjemno čustvene trenutke je zahtevno in odgovorno ujeti "za zmeraj", ampak to počne vedno več ljudi, vedno več poročnih fotografov. Zato se mi zdi še posebej pohvalno, da fotograf po poroki in obdelanih fotografijah s svojim delom ne zaključi, ampak premisli tudi o tem, kako bo svoje delo mladoporočencema predal. Paketek That Happy Day je krasno in vznemirljivo presenečenje, obenem pa lično zapakirani spomini na en lep dan.
 That Happy Day lahko spremljate tudi na FB, če pa načrtujete poroko (čestitam!) in iščete poročnega fotografa, lahko Janija in Jerneja dobite na info@thathappyday.com

*Samo da veste, objava ni plačana. Čeprav fanta obveščam kar javno: vaju pokličem, ko bo ohcet ;)*

TO NI GIBANICA

ponedeljek, 17. februar 2014

Enkrat decembra sem na poti v službo na tleh zagledala tole etiketo. Malce se je bleščala, saj je bila precej premočena, ampak jaz sem jo kar pobrala in spravila v torbo. Potem sem malo guglala in poskusila izbrskat kaj o tem sendviču. Našla sem e-naslov, napisala mejl in danes vam lahko z veseljem povem več o sendvičih in drugih dobrotah pod imenom To ni gibanica.
Čeprav nobenega od sendvičev še nisem zares jedla, me je prepričala že ta majhna etiketa. A ni dobra? Črno-bela, malo duhovita in malo stajliš. Prav vidi se, da zadaj ni kakšna mega korporacija, kjer bi sendviče pripravljali kot po tekočem traku. In res je tako. TO NI GIBANICA je majhno podjetje Klaudije in Siniše Žilavec, ki v Lendavi vodita tudi gostilno Lovski dom. Do zgodbe s sendviči še pridemo, naj najprej razložim, od kod ime To ni gibanica. Pripravljajo namreč gibanico, rečejo ji Prek-krasna, ki je za razliko od klasične prekmurske sestavljena iz gozdnih sadežev, lešnikov, skute in bučnih semen. 

Ko sta Siniša in Klaudija iskala možnost za prodajo Prek-krasne na lokalnih bencinskih servisih, so jima tam dejali, da iščejo sveže pripravljene sendviče. In tako sta pripravila štiri različne sendviče: sendvič s piščančjim mesom, s cigansko svinjsko pečenko, z mariniranim ribjim filejem in zelenjavni sendvič z mariniramo bučko, pečeno na žaru. Tudi vsi namazi in prelivi v sendvičih so narejeni doma. Pripravljajo še sendvič s pečenim pršutom na žaru, sendvič z dušeno mleto govedino in špinašnim pestom, najde pa se tudi nekaj za sladkosnede:  piškotki s solnim cvetom in vinski piškotki s slivovo marmelado.

Spletno stran še pripravljajo, do takrat pa lahko zgodbi To ni gibanica sledite na FB. Etikete so oblikovali skupaj s studiem DigiFot. Če pa je med vami kakšen gostinec ali trgovec, ki bi rad v svojo ponudbo dodal izdelke To ni gibanica, le pogumno. Za zdaj so namreč na voljo le na prekmurskem koncu. Mmm, jaz bi enega zelenjavnega in piškotke s solnim cvetom, pa vi?

*Objava ni plačana ali kako drugače spodbujena, le rada odkrivam nove zanimive izdelke in jim morda z objavo pomagam do večje prepoznavnosti.*

TETA FRIDA

torek, 17. december 2013

Nedavno sem vikend preživela v Mariboru. To mesto mi je zelo všeč, morda tudi zato, ker sem bila najbrž tam manj kot 10x. Pri MB me fascinira ta drugačnost mesta, ki je en miks med avstrijskimi in madžarskimi (uau, sem brihtna), zanimivo urejen promet, široka reka, mostovi, tisoč enih krožišč, drugačna arhitektura in še toliko in toliko detajlov, ki jih domačini morda sploh ne opazijo. Kaj pa vem, recimo - omela. Bela omela na drevesih, takoj ko se z vlakom pripelješ na Štajersko. Pri nas na Notranjskem omele najbrž ne bi našla, pa če bi jo z detektorjem iskala. In hiše, nekatere hiše so tako zanimive. Ampak meni je itak zanimivo skoraj vse, res vidim najlepše v najbolj navadnih rečeh. V Maribor grem torej zelo rada. In če sem poleti šla tja s  planom posedati v Isabelli in se razgledovati v Salonu ter  E2RDu, sem šla tokrat tja brez fotoaparata, se družit, plesat, smejat. Vseeno pa v kavarni Q, kamor me je ex-cimrič odpeljala na kosilo (naslednji dan pa smo šli tja še na tortice) odkrila poličke s luštnimi dobrotami, ki sem jih fotografirala kar z mobijem. TETA FRIDA {+ FB}. Ne spomnim se več, katero torto sem izbrala, čokolada+banana sta bili not, bila pa je njams. Menda so pite res dobre, pa vse ostalo tudi. Mislim, nekaj mora ostati še za moj naslednji obisk, a ne?
© PEPERMINT • Theme by Maira G.