OBLIKOVANJE VIZUALNE PODOBE IN EMBALAŽE • I LIKE TOFU

OBLIKOVANJE VIZUALNE PODOBE IN EMBALAŽE • I LIKE TOFU

• petek, 20. maj 2016

Anja Korenč in Matic Batagelj sta mlada primorska podjetnika iz studia FORK. Ona je grafična oblikovalka in fotografinja, on ekonomist, iz ljubezni do hrane in marketinga pa sta svojo ustvarjalno moč usmerila v marketing za prehransko industrijo.

Ne le, da vizualne podobe ustvarjata za druge, lani sta predstavila lastno blagovno znamko bio tofuja I LIKE TOFU. Če ne veste, kaj točno tofu je, kratka razlaga:

Tofu je mehkemu siru podobna jed, ki je v Aziji tradicionalna že več kot dve tisočletji, v Evropi pa prvič narejena v Franciji, leta 1880. Pripravljen je iz sojinega mleka, ki mu je dodano sirilo (nigari). Znan je po svoji hranilnosti, saj je bogat s kvalitetnimi beljakovinami, B vitamini in kalcijem. Zato je odličen nadomestek mesa. Poleg tega je tudi izredno lahko prebavljiv in znižuje nivo slabih holesterolov v krvi. Njegova sestava mu omogoča, da hitro in enostavno absorbira okuse različnih sestavin.

Z Anjo, ki svoje vizualne zabeležke, nasvete in luštne ohranjevalnike zaslonov deli tudi na strani Visual Dish, sva spregovorili o tem, kako je nastajala podoba znamke I Like Tofu, pa tudi o tem, zakaj je embalaža tako pomembna.

O OBLIKOVANJU PODOBE IN EMBALAŽE ZA I LIKE TOFU

Pri oblikovanju embalaže za lastno znamko tofujev se je Anja želela izogniti klasični štirikotni obliki, tofu, pakiran v vakumski embalaži z nalepko pa sploh ni prišel v poštev, pravi. Prvi osnutki embalaže so nastali iz prebliska. "Na pamet mi je padla oblika škrniclja, ali kot rečemo pri nas, škrtoca. Idejo sem predstavila Maticu, ki je bil takoj za in mi je priskočil na pomoč pri razvoju mreže."

Vsak "okus" ima svojo barvo, lični škrniclji pa so porisani z ilustracijami, ki prikazujejo posamezne sestavine okusa izbranega tofuja. Celotna podoba osmih različnih okusov tofujev je zaokrožena celota. So kot nekakšna mavrica in se, če jih postavimo skupaj, 'prelivajo' eden v drugega. Linija barvne ploskve se na obeh straneh nadaljuje, ne glede na vrstni red škrnicljev.

Vidno mesto na embalaži zavzema tudi logotip, ki spominja na pismenko in po Anjinem mnenju doda ravno dovolj azijskega pridiha, da začutimo, da sta tofujev dom Kitajska oziroma Japonska.

ZAKAJ JE EMBALAŽA SPLOH POTREBNA

Anja razloži, da embalaže pravzarav nismo izumili ljudje, ampak skozi evolucijo že narava sama. "Orehovo jedrce je zaščiteno s trdo lupino, kokosovo mleko je shranjeno v velikem in masivnem kokosovem orehu, biser pa v školjki," našteje nekaj inovativnih embalaž iz narave. Naloga embalaže je, da pred zunanjimi vplivi zaščiti tisto, kar se skriva v njej.

 V zadnjih desetletjih je embalaža postala tudi marketinško orodje, njena vloga ni le zaščititi produkt, ampak tudi nagovarjati potrošnika. Potencialnemu kupcu mora na preprost način sporočiti pomembne informacije o izdelku v njej.

Pri oblikovanju embalaže za živilske produkte pa ni vse prepuščeno kreativi. Oblikovalec mora pri njene snovanju upoštevati zakone in predpise, ki so zelo pomembni, se pa tudi pogosto spreminjajo in zaostrujejo. Na embalaži morajo biti namreč navedeni številni podatki. Preostalo pa je tisto nekaj, zaradi česar bo morda izdelek med številnimi drugimi na prodajni polici prepričal potrošnika v nakup.

Delo oblikovalca embalaže za prehrano zato ni samo to, da bo naročniku dostavil estetski izdelek, ampak, da bo upošteval identiteto blagovne znamke, ustvaril dizajn, ki bo prepričal točno ciljnega kupca in se držal jasnih ter natančnih pravil o navajanju pomembnih podatkov, ki se na embalaži morajo nahajati. Njegovo delo zato na prvi pogled izgleda zelo zabavno in kreativno, a takšen je samo prvi korak, iskanje ideje. Vsakršno nadaljnje delo pa je zelo premišljeno, bodisi v skladu z marketinško strategijo ali predpisanimi pravili.

EMBALAŽA PRI NAS

Anja opaža, da se embalaže slovenskih produktov počasi usmerjajo k trendom in da med oblikovalci ni edina, ki si želi lepih trgovskih polic in s svojim delom teži k temu. "Vse več je izdelkov, ki sledijo britanskemu stilu in vse manj ameriškega pretiravanja in kičenja," meni, a kljub svetlim spremembam opozarja, da bo na tem področju treba še kaj postoriti.

Zgledovati bi se morali po embalažah in inovativnosti prehrambenih produktov, ki so na policah v Veliki Britaniji ali na Danskem, zaključi Anja. "Začeti pa bi morali pri potrošnikih in njihovem ozaveščanju. Izkoreniniti moramo percepcijo, da kakovostni izdelki brez nepotrebnih sestavin niso luksuz, ampak minimalni standard vsake domače kuhinje. Vse to pa seveda komunicirati tudi s pomočjo pravilno oblikovane embalaže."