Anja Korenč in Matic Batagelj sta mlada primorska
podjetnika iz studia FORK. Ona je grafična oblikovalka in fotografinja, on
ekonomist, iz ljubezni do hrane in marketinga pa sta svojo ustvarjalno moč
usmerila v marketing za prehransko industrijo.
Ne le, da vizualne podobe ustvarjata za druge, lani
sta predstavila lastno blagovno znamko bio tofuja I LIKE TOFU. Če ne veste, kaj točno tofu je, kratka razlaga:
Tofu
je mehkemu siru podobna jed, ki je v Aziji tradicionalna že več kot dve tisočletji,
v Evropi pa prvič narejena v Franciji, leta 1880. Pripravljen je iz sojinega mleka, ki mu je dodano sirilo (nigari). Znan
je po svoji hranilnosti, saj je bogat s kvalitetnimi beljakovinami, B vitamini
in kalcijem. Zato je odličen nadomestek mesa. Poleg tega je tudi izredno lahko
prebavljiv in znižuje nivo slabih holesterolov v krvi. Njegova sestava mu omogoča, da hitro in
enostavno absorbira okuse različnih sestavin.
Z Anjo, ki svoje vizualne zabeležke, nasvete in luštne
ohranjevalnike zaslonov deli tudi na strani Visual Dish, sva spregovorili o tem, kako je nastajala podoba
znamke I Like Tofu, pa tudi o tem, zakaj je embalaža tako pomembna.
O OBLIKOVANJU PODOBE IN EMBALAŽE ZA I LIKE TOFU
Pri oblikovanju embalaže za lastno znamko tofujev se je
Anja želela izogniti klasični štirikotni obliki, tofu, pakiran v vakumski
embalaži z nalepko pa sploh ni prišel v poštev, pravi. Prvi osnutki embalaže so
nastali iz prebliska. "Na pamet mi je padla oblika škrniclja, ali kot rečemo
pri nas, škrtoca. Idejo sem predstavila Maticu, ki je bil takoj za in mi je
priskočil na pomoč pri razvoju mreže."
Vsak "okus" ima svojo barvo, lični škrniclji pa so
porisani z ilustracijami, ki prikazujejo posamezne sestavine okusa izbranega
tofuja. Celotna podoba osmih različnih okusov tofujev je
zaokrožena celota. So kot nekakšna mavrica in se, če jih postavimo skupaj, 'prelivajo' eden v drugega. Linija barvne ploskve se na obeh straneh nadaljuje,
ne glede na vrstni red škrnicljev.
Vidno mesto na embalaži zavzema tudi logotip, ki spominja
na pismenko in po Anjinem mnenju doda ravno dovolj azijskega pridiha, da
začutimo, da sta tofujev dom Kitajska oziroma Japonska.
ZAKAJ JE EMBALAŽA SPLOH POTREBNA
Anja razloži, da embalaže pravzarav nismo izumili ljudje,
ampak skozi evolucijo že narava sama. "Orehovo jedrce je zaščiteno s trdo
lupino, kokosovo mleko je shranjeno v velikem in masivnem kokosovem orehu,
biser pa v školjki," našteje nekaj inovativnih embalaž iz narave. Naloga
embalaže je, da pred zunanjimi vplivi zaščiti tisto, kar se skriva v njej.
V zadnjih desetletjih je embalaža postala tudi
marketinško orodje, njena vloga ni le zaščititi produkt, ampak tudi nagovarjati
potrošnika. Potencialnemu kupcu mora na preprost način sporočiti pomembne
informacije o izdelku v njej.
Pri oblikovanju embalaže za živilske produkte pa ni vse
prepuščeno kreativi. Oblikovalec mora pri njene snovanju upoštevati zakone in
predpise, ki so zelo pomembni, se pa tudi pogosto spreminjajo in zaostrujejo.
Na embalaži morajo biti namreč navedeni številni podatki. Preostalo pa je tisto
nekaj, zaradi česar bo morda izdelek med številnimi drugimi na prodajni polici
prepričal potrošnika v nakup.
Delo oblikovalca
embalaže za prehrano zato ni samo to, da bo naročniku dostavil estetski
izdelek, ampak, da bo upošteval identiteto blagovne znamke, ustvaril dizajn, ki
bo prepričal točno ciljnega kupca in se držal jasnih ter natančnih pravil o
navajanju pomembnih podatkov, ki se na embalaži morajo nahajati. Njegovo delo
zato na prvi pogled izgleda zelo zabavno in kreativno, a takšen je samo prvi
korak, iskanje ideje. Vsakršno nadaljnje delo pa je zelo premišljeno, bodisi v
skladu z marketinško strategijo ali predpisanimi pravili.
EMBALAŽA PRI NAS
Anja opaža, da se embalaže slovenskih produktov počasi
usmerjajo k trendom in da med oblikovalci ni edina, ki si želi lepih trgovskih
polic in s svojim delom teži k temu. "Vse več je izdelkov, ki sledijo britanskemu stilu in vse
manj ameriškega pretiravanja in kičenja," meni, a kljub svetlim spremembam
opozarja, da bo na tem področju treba še kaj postoriti.
Zgledovati bi se morali po embalažah in inovativnosti
prehrambenih produktov, ki so na policah v Veliki Britaniji ali na Danskem, zaključi Anja. "Začeti pa bi morali pri potrošnikih in njihovem ozaveščanju. Izkoreniniti
moramo percepcijo, da kakovostni izdelki brez nepotrebnih sestavin niso luksuz,
ampak minimalni standard vsake domače kuhinje. Vse to pa seveda komunicirati
tudi s pomočjo pravilno oblikovane embalaže."
