SLIDER





Maribor
Prikaz objav z oznako Maribor. Pokaži vse objave

MARIBORSKO STANOVANJE S KOPALNO KADJO V SPALNICI IN BILJARDNO MIZO V JEDILNICI

sobota, 21. julij 2018

V starem mestnem jedru Maribora nekje vzdolž Mladinske ulice (to je tista, ki se začne še pred Ljudskim vrtom in konča tam nekje pod mestnim parkom) vse vrata v eni od hiš odpirajo v to filmsko opečnato stanovanje. Predstavljam si, če nadaljujem v filmsko-serijsko-fantazijski maniri, da bi bil tu lahko doma skrivnostni policijski inšpektor (tak, mlad in moderen, ne kot inšpektor Vrenko iz serije Avgusta Demšarja ali Taras iz Jezera). 

V resnici je to stanovanje nogometaša.

Ta je kupil od časa načeto stanovanje na izjemni lokaciji v mestu in prenovo 100 kvadratnih metrov  zaupal celjskemu arhitekturnemu biroju Arhitektura AB objekt, ki so oluščene opečnate stene ohranili in jih postavili v prvi plan. Zdaj skupaj z opečnatimi oboki in velikimi okni dajejo posebno patino sicer sodobno opremljenemu stanovanju. 

LASTNIKOVO IZHODIŠČE: TO NAJ BO PROSTOR ZA UŽIVANJE
Arhitekti so stanovanje odprli in s tem zabrisali meje med prostori. Ti so tudi sicer daleč od tradicionalnega. Spalnica je tako hkrati kopalnica, kopalna kad in postelja sta vgrajeni v snežno bel blok, za katerega se zdi, da lebdi nad tlemi. Tik za vzglavjem steklena ploskev in prha. 

PO VEČERJI NA BILJARD
Dnevni prostor, kuhinja in jedilnica so zasnovane podobno - brez jasnih ločnic. Kuhinjski blok je umaknjen v skrajni rob prostora. Masivna jedilna miza se lahko hitro spremeni v biljardno mizo in tako dnevni prostor zares postane kraj sprostitve, druženja in zabave. Tudi z veliko granitno sivo sedežno garnituro, ki se obrača proti minimalistični steni in zaslonu. 

Fotografija: Matej Lozar
Spremljajte projekte Arhitektura AB objekt tudi na FB in IG.

FUDO • NA VOGALU POŠTNE ULICE

ponedeljek, 30. maj 2016


Vedno, ko pridem v Maribor, s seboj prinesem mini listo lokalov in trgovinic. Prijateljica, nekdanja cimra iz študenta, je tega že vajena. (PS. Hvala, K!) Vedno najprej vpraša: Kam bi pa šla? Nekam greva na kavo, nekam na kosilo, potem pa še na sladoled/sladico. Zame je pač Maribor nekaj takega kot Trst,  Celovec ali Gradec. Izlet, pa četudi za en dan.

Ko sem bila tam nazadnje, pred kakšnim mesecem, sem imela na seznamu FUDO. Zasledila sem ga na Instagramu in ekipo spremljala še pred uradnim odprtjem. Res šolski primer tega, kako lahko z IG razbobnaš vest o novem prostoru druženja v mestu, stopnjuješ pričakovanja, postopoma razkrivaš zgodbo in pridobiš goste na svojo stran.

32 KVADRATOV VELIKO STANOVANJE V MARIBORU

nedelja, 15. maj 2016



To stanovanje je prava poslastica za vse, ki imate radi barve, presenetljive detajle in vas zanima, kako ustvariti dom na majhni kvadraturi. 

Njegova lastnica Anja je iskala novega najemnika, fotografije objavila na FB, stanovanjce pa oddala v le nekaj dneh. Nič čudnega, a ne? Zanimanje zanj je preseglo vsa njena pričakovanja. In čeprav bo zdaj na teh 32 kvadratih v Mariboru živel nekdo drug, jih je v dom spremenila prav ona.


"Pred petimi leti, ko sem iskala stanovanje, sem najprej pomislila na najem. Po nekaj ogledih in pogovorih z lastniki sem ugotovila, da bi to bila napaka," pravi grafična oblikovalka in fotografinja, ki ji vizualnost pomeni ogromno.

Vizijo končne podobe stanovanja dobi v trenutku, ko prvič stopi skozi vrata. In ker lastniki stanovanj, ki si jih je takrat ogledovala, niso bili navdušeni nad njenim pleskanjem, razstavljanjem in sestavljanjem, je edino smiselno rešitev videla v nakupu.


Pravi, da je iskrica prestopila v trenutku, ko je prvič stopila v stanovanje na Smetanovi ulici v Mariboru. "Bilo je popolnoma prazno, belo in v trenutku sem vedela, kaj hočem iz njega narediti," opisuje Anja.

In tako se je začelo opremljanje 32 kvadratnih metrov velikega stanovanja z galerijo, pečico in štedilnikom. Izkušenj z opremljanjem do tedaj ni imela, če odštejemo "visenje po vseh možnih spletnih blogih, kjer sem vsrkavala fotke in sanjarila o uresničevanju svojih idej." 


Vselila se je in takoj začela z opremljanje. Prvi nakup? Bormašina. "Ne spomnim se, koliko lukenj sem navrtala." Sledil je neizbežen obisk Ikeje, kjer je, ob trgovini Mömax, našla največ opreme in dodatkov.

Stanovanje je "naspidirano", kolikor pač gre. Anja zase pravi, da je energična, pozitivna, živahna oseba. Želela je, da bi bilo stanovanje podobno njej, da se bo v njem dobro počutila. 



"Želela sem ustvariti urejeno zmešnjavo, prostor, ki bo še dodatno vzpodbujal mojo kreativo in moji domišliji omogočal prosto pot," razlaga oblikovalka in fotografinja, ki rada kombinira nenavadne, nepričakovane materiale. 

Večji deli pohištva, kot so kavč, ogrodje kuhinje in komoda, so iz Ikeje, preostali projekti pa imajo oznako DIY. Sama pa se je tako lotila šivanja, lepljenja in sestavljanja, pri težjih delih pa ji je na pomoč priskočil prijatelj.



Ker pri takšni kvadraturi vsak centimeter pomeni ogromno, je Anja vsak detajl skrbno načrtovala. Kaj je bilo potrebnih več poskusov, da je bila zadovoljna.

In čeprav je ključe stanovanjca že predala novim stanovalcem, je še vedno vesela, da ji je v tako majhnem stanovanju uspelo najti smiselno kompozicijo s toliko detajli. In v njem pričarati občutek domačnosti in sproščenosti.

Fotografije: Anja Tomanič

TETA FRIDA

torek, 17. december 2013

Nedavno sem vikend preživela v Mariboru. To mesto mi je zelo všeč, morda tudi zato, ker sem bila najbrž tam manj kot 10x. Pri MB me fascinira ta drugačnost mesta, ki je en miks med avstrijskimi in madžarskimi (uau, sem brihtna), zanimivo urejen promet, široka reka, mostovi, tisoč enih krožišč, drugačna arhitektura in še toliko in toliko detajlov, ki jih domačini morda sploh ne opazijo. Kaj pa vem, recimo - omela. Bela omela na drevesih, takoj ko se z vlakom pripelješ na Štajersko. Pri nas na Notranjskem omele najbrž ne bi našla, pa če bi jo z detektorjem iskala. In hiše, nekatere hiše so tako zanimive. Ampak meni je itak zanimivo skoraj vse, res vidim najlepše v najbolj navadnih rečeh. V Maribor grem torej zelo rada. In če sem poleti šla tja s  planom posedati v Isabelli in se razgledovati v Salonu ter  E2RDu, sem šla tokrat tja brez fotoaparata, se družit, plesat, smejat. Vseeno pa v kavarni Q, kamor me je ex-cimrič odpeljala na kosilo (naslednji dan pa smo šli tja še na tortice) odkrila poličke s luštnimi dobrotami, ki sem jih fotografirala kar z mobijem. TETA FRIDA {+ FB}. Ne spomnim se več, katero torto sem izbrala, čokolada+banana sta bili not, bila pa je njams. Menda so pite res dobre, pa vse ostalo tudi. Mislim, nekaj mora ostati še za moj naslednji obisk, a ne?

E2RD

sobota, 31. avgust 2013

Gosposka 34
Maribor

Eden tistih prostorov, ki Mariboru dajejo utrip, kakršnega si takšno mesto zasluži, je galerija E2RD, ki ga vodi oblikovalka nakita Bojana Kovačič Zemljič. To ni ne prodajalna in galerija modnega nakita ter umetniških del, je tudi prostor, kjer se odvijajo ženski večeri, literarni popoldnevi, v ozadju za žaluzijami, pa vseeno ne preveč skrit, pa je tudi Bojanin atelje. Sredi prostora kraljuje velika bela gugalnica {ki je moja 50ka ni uspela ujeti v vsej veličini, klik za boljše fotke}, tapete mu dajejo poseben pečat, meni pa so bili od vsega najbolj všeč kupki modnih revij, ki služijo kot podstavek za nakit in dekoracijo. Da se res ve, da je tu doma moda. Pa ozrite se v strop, ko boste tam!

KAM NA KAVO / ISABELLA

sreda, 28. avgust 2013

Pošna ulica 3
Maribor
~
Po - Če: 8:00 - 0:00
Pe: 8:00 - 2:00
So: 9:00 - 2:00

Isabella je bila na vrhu mojega seznama "naslednjičvMB" že dolgo. No, odkar sem bila tam nazadnje. Priznam, da sem si jo predstavljala drugače. Malce bolj razsuto {se opravičujem, ampak sklepala sem le po fotkah na FB}, pričakal pa me je krasen bistro v barvah in detajlih, ob katerih mi zaigra srce. Belo pohištvo, roza blazine, cvetlično blago, zenfast naslanjač, tabla + kreda, zlizan pod, belo pobarvana stena iz zidakov. Naročila sem šveps, zraven pa prijazno dobila še tortico. In to kakšno! Mmm. Čeprav je bila zelo čokoladna, ki jo je, s kupčkom smetane, jedla K., tudi fina, je bila ta še 3x boljša. Hint za vse, ki boste obiskali ta prikupen lokalček. V Isabelli je skoraj greh, da bi naročili le kavo. Slastni sendviči so vabili iz vitrine, ko pa so mimo mene nosili solate, mi je bilo kar malo žal, da sem nedolgo nazaj jedla slastno kosilo pod Pohorjem. Saj veste, mora kaj ostati za naslednji obisk.  Isabella in Poštna ulica sta me prav razvedrili. Res je lepo biti v mestu, kjer nisi ravno vsak dan ali vsak konec tedna in uživati v novem ambientu. Toplo priporočam!

SALON UPORABNIH UMETNOSTI

torek, 27. avgust 2013

Glavni trg 1
Maribor

Na mini počitnice v MB sem odšla s kratkim seznamom. Želela sem v eno kavarno, eno prodajalno in en salon, za katerega sem večer prej izvedela na tviterju. Poleg ostalih čudovitih opravkov - druženja s cimro iz študenta in zmenka z eno stajliš mami in njenimi tremi otročki - sem si namreč zadala, da bo ta teden na Pepermintu posvečen Mariboru. Salon je bil prvi postanek. Moja gostiteljica zanj še ni slišala, zato sva stali na Glavnem trgu in šteli hišne številke. Enka je, kajpak, najbolj famozna stavba na trgu. Nekdanji kazino. Velika izložbena okna so me povsem navdušila, a kaj, ko so bila vhodna vrata zaklenjena. Šli sva skozi prehod na noranje dvorišče, vstopili skozi zadnja vrata (in odkrili vsaj lepo stopnišče s krasnimi ploščicami), a v Salon nisva našli vhoda. Pa sva šli v kavarno, mojo drugo alinejo s seznama, in tam sklenili, da se vrneva nazaj do Salona. In tokrat sva imeli srečo. 

Prostor te prevzame v momentu. Ne vem, predstavljajte si, Ljubljančani, da bi bil Centromerkur nekoč kazino, nato pa bi ga povsem izropali, napol porušili in pustili, da propada, vi pa bi lahko vstopili not in čutili prepih časa. Oluščene stene, visoooki stropovi, štukature, pokvarjen svetlobni napis Casino na tleh, debele preproge, črne zavese, za njimi pa stopnice, ki vodijo nekaj gor. In po prostoru, sem in tja, posejani črni stoli, zanimive luči iz papirja, izložbene lutke, stojala z oblačili, radijski sprejemnik, klavirske tipke, ... Vstopili ste v Salon uporabnih umetnosti. To je prostor, kjer je skupina ljudi, oblikovalcev, ustvarjalcev in umetnikov z Borutom Wenzlom na čelu, začela ustvarjati novo zgodbo v stoletni zgradbi, ki je preživela že marsikaj. 

V njem nastaja razstavno-prodajni salon, stična točka različnih ljudi, ki lahko s svojimi izdelki soustvarjajo nove ambiente. In prav vsak kos, ki je v Salonu, od stola, na katerem sedite, do ogrlice na lutki iz izložbe, lahko kupite. Ko sva se s K. približali težkim črnim zavesam, ki skrivajo stopnice, so te zaplapolale in prisežem, da me je stisnilo v prsih. Prvo nadstropje je ena sama magija. Prazno, kot kakšna skrivnostna plesna dvorana iz knjige ali filma. Ja, z ogledali do stropa, stebri in ogromnimi okni. Noro. 

Če želite soustvarjati zgodbo Salona uporabnih umetnosti, spremljajte dogajanje na FB. Kmalu bodo k sodelovanju povabili nove oblikovalce. Če pa boste kaj kmalu v Mariboru (ali pa ste tam celo doma, a v Salonu še niste bili), toplo priporočam obisk in klepet.  Več o prostoru, njegovi zgodovini in Salonu pa boste lahko prebrali tudi v prispevku, ki ga pripravljam za službo. Link dodam jutri, a prou?

© PEPERMINT • Theme by Maira G.