SLIDER





KAM NA KAVO / ISABELLA

sreda, 28. avgust 2013

Pošna ulica 3
Maribor
~
Po - Če: 8:00 - 0:00
Pe: 8:00 - 2:00
So: 9:00 - 2:00

Isabella je bila na vrhu mojega seznama "naslednjičvMB" že dolgo. No, odkar sem bila tam nazadnje. Priznam, da sem si jo predstavljala drugače. Malce bolj razsuto {se opravičujem, ampak sklepala sem le po fotkah na FB}, pričakal pa me je krasen bistro v barvah in detajlih, ob katerih mi zaigra srce. Belo pohištvo, roza blazine, cvetlično blago, zenfast naslanjač, tabla + kreda, zlizan pod, belo pobarvana stena iz zidakov. Naročila sem šveps, zraven pa prijazno dobila še tortico. In to kakšno! Mmm. Čeprav je bila zelo čokoladna, ki jo je, s kupčkom smetane, jedla K., tudi fina, je bila ta še 3x boljša. Hint za vse, ki boste obiskali ta prikupen lokalček. V Isabelli je skoraj greh, da bi naročili le kavo. Slastni sendviči so vabili iz vitrine, ko pa so mimo mene nosili solate, mi je bilo kar malo žal, da sem nedolgo nazaj jedla slastno kosilo pod Pohorjem. Saj veste, mora kaj ostati za naslednji obisk.  Isabella in Poštna ulica sta me prav razvedrili. Res je lepo biti v mestu, kjer nisi ravno vsak dan ali vsak konec tedna in uživati v novem ambientu. Toplo priporočam!

SALON UPORABNIH UMETNOSTI

torek, 27. avgust 2013

Glavni trg 1
Maribor

Na mini počitnice v MB sem odšla s kratkim seznamom. Želela sem v eno kavarno, eno prodajalno in en salon, za katerega sem večer prej izvedela na tviterju. Poleg ostalih čudovitih opravkov - druženja s cimro iz študenta in zmenka z eno stajliš mami in njenimi tremi otročki - sem si namreč zadala, da bo ta teden na Pepermintu posvečen Mariboru. Salon je bil prvi postanek. Moja gostiteljica zanj še ni slišala, zato sva stali na Glavnem trgu in šteli hišne številke. Enka je, kajpak, najbolj famozna stavba na trgu. Nekdanji kazino. Velika izložbena okna so me povsem navdušila, a kaj, ko so bila vhodna vrata zaklenjena. Šli sva skozi prehod na noranje dvorišče, vstopili skozi zadnja vrata (in odkrili vsaj lepo stopnišče s krasnimi ploščicami), a v Salon nisva našli vhoda. Pa sva šli v kavarno, mojo drugo alinejo s seznama, in tam sklenili, da se vrneva nazaj do Salona. In tokrat sva imeli srečo. 

Prostor te prevzame v momentu. Ne vem, predstavljajte si, Ljubljančani, da bi bil Centromerkur nekoč kazino, nato pa bi ga povsem izropali, napol porušili in pustili, da propada, vi pa bi lahko vstopili not in čutili prepih časa. Oluščene stene, visoooki stropovi, štukature, pokvarjen svetlobni napis Casino na tleh, debele preproge, črne zavese, za njimi pa stopnice, ki vodijo nekaj gor. In po prostoru, sem in tja, posejani črni stoli, zanimive luči iz papirja, izložbene lutke, stojala z oblačili, radijski sprejemnik, klavirske tipke, ... Vstopili ste v Salon uporabnih umetnosti. To je prostor, kjer je skupina ljudi, oblikovalcev, ustvarjalcev in umetnikov z Borutom Wenzlom na čelu, začela ustvarjati novo zgodbo v stoletni zgradbi, ki je preživela že marsikaj. 

V njem nastaja razstavno-prodajni salon, stična točka različnih ljudi, ki lahko s svojimi izdelki soustvarjajo nove ambiente. In prav vsak kos, ki je v Salonu, od stola, na katerem sedite, do ogrlice na lutki iz izložbe, lahko kupite. Ko sva se s K. približali težkim črnim zavesam, ki skrivajo stopnice, so te zaplapolale in prisežem, da me je stisnilo v prsih. Prvo nadstropje je ena sama magija. Prazno, kot kakšna skrivnostna plesna dvorana iz knjige ali filma. Ja, z ogledali do stropa, stebri in ogromnimi okni. Noro. 

Če želite soustvarjati zgodbo Salona uporabnih umetnosti, spremljajte dogajanje na FB. Kmalu bodo k sodelovanju povabili nove oblikovalce. Če pa boste kaj kmalu v Mariboru (ali pa ste tam celo doma, a v Salonu še niste bili), toplo priporočam obisk in klepet.  Več o prostoru, njegovi zgodovini in Salonu pa boste lahko prebrali tudi v prispevku, ki ga pripravljam za službo. Link dodam jutri, a prou?

AVGUSTOVSKI ŠOPEK

ponedeljek, 26. avgust 2013

Moj prvi letošnji šopek cinij (na žalost ne od doma, ampak s tržnice) me je spomnil na to, da bo čez en teden minilo leto dni odkar živim sama. Tudi takrat sem namreč na poličko postavila podoben šopek. Hitro gre, hitro. Ker verjamem, da se bodo cinije znašle tudi v vazi koga od vas, delim nekaj nasvetov, kako lahko takle šopek traja dlje. 

\ nabiraj jih zgodaj zjutraj ali zvečer
\ pri tem uporabi škarje ali nožek
\ posmukaj odvečno listje, saj to v vodi začne gniti, nasploh pa dela le gužvo :)
\ voda naj bo mlačna
\ vsak drugi dan jo zamenjaj in cinijam prireži stebelca

NIKO MATUL V JAKOPIČEVI GALERIJI

petek, 16. avgust 2013

V Jakopičevi galeriji si lahko še vse do 1. septembra ogledate izvrstno razstavo o življenju in delu slovenskega scenografa NIKA MATULA. Obenem je to pregled slovenske filmske scenografije, ki je nehote zaznamovala številna življenja, naše otroške spomine in spomine naših staršev, babic in dedkov in dinamičen zapis pogosto največkrat prezrtega dela filmske ustvarjalnosti. Niko Matul, po izobrazbi arhitekt, je (so)ustvarjal scenografijo premnogih filmov, med drugim Cvetja v jeseni, Sreče na vrvici, Plesa v dežju, Ne čakaj na maj, Kekčeve ukane, Pastirci, Moj ata, socialistični kulak in To so gadi. Razstava nas popelje tako skozi Matulovo zasebno življenje kot skozi nastanek določenih filmskih naslovov: na ogled so skice, načrti, tlorisi, fotografije s snemanj in s terena, ki jih je v zanimiv prikaz uredila kustosinja razstave Metka Dariš.

Za svoje delo je bil Matul večkrat nagrajen, tudi s sedmimi zlatimi arenami na znamenitem puljskem Festivalu jugoslovanskega filma, sodeloval pa je z najbolj priznanimi domačimi režiserji svojega obdobja - Boštjanom Hladnikom, Matjažem Klopčičem, Janetom Kavčičem, Francetom Štiglice, Františkom Čapom ... Ni pa ustvaril le scenografij 31 celovečernih filmov, ustvarjal je tudi scenografije kratkih in televizijskih filmov, serij in TV oddaj.  Mene so prevzeli tudi filmski plakati domačih filmov, nekateri so ...  za doma imet :)

Slovenska cesta 9
torek - nedelja: 10.00-18.00
ponedeljek: zaprto

Razstava je na ogled do 1. septmebra, vsako nedeljo ob 16.30 se lahko po razstavi sprehodite z vodenjem poznavalca.

ZA POJEST / FROYO Z ARAŠIDI

četrtek, 15. avgust 2013

Da sem krejzi na arašide, že vemo. Kmalu bo leto dni od te božanske torte {pozor, ekstra fotke!} in še vedno se spomnim njenega okusa, mmm, moram ponoviti! Arašidovo maslo je bogato in nasitno, zato ga kupim zelo redko, ko pa ga, ga veliko raje kot na namazanega na kruh jem kako drugače. In tako sem se spomnila na sladico v lončku, ki bi bila miks med kremastim jogurtom, hrustljavimi arašidi, karamelo, čokolado in arašidovim maslom. Mini ohlajena tortica. Frozen yogurt (froyo) je v zadnjem času na volju tudi pri nas, z različnimi okusi pa se lahko igramo tudi doma. Moja različica morda ni najbolj zdrava in ima miljaužnt kalorij, pa kaj. 
Potrebuješ:
  • lonček grškega jogurta (ali navadnega jogurta, vendar ne najbolj tekočega)
  • lonček vanilijevega jogurta
  • nekaj žlic arašidovega masla
  • čokoladico s karamelo (twiks ali še bolje, snickers)
  • cele arašide, soljene ali ne
  • ščepec soli
V posodici, ki ima tudi prilegajoč pokrov, zmešaj navadni in vanilijev jogurt ter arašidovo maslo po okusu. Dobiš slastno kremo. Seveda jo moraš večkrat preizkusiti, da vidiš, ali potrebuješ še kakšno žličko arašidovega masla, a ne :) Na koščke nareži še čokoladico in arašide. Vmešaj v kremo. Po želji še posoli. Zapri s pokrovom in postavi  v zamrzovalnik za slabo uro, da se krema ohladi. Če imaš res orng hiter zamrzovalnik, bo dovolj že pol urice. 
 Uživala sem v vsaki žlički!

Če ste za bolj zdravo različico hladnega posladka, pa vam morda prideta prav Irenina recepta. Prvi je preverjeno njami, drugega pa še preizkusim. Kako se pa vi sladkate v teh dneh?
© PEPERMINT • Theme by Maira G.