SLIDER





DOM Z INSTAGRAMA • SKANDINAVSKI HYGGE NEDALEČ OD DOMŽAL

nedelja, 03. september 2017

Ko med fotografijami na Anitinem instagramu naletiš na tisto s knjigama o skandinavski predanosti udobnemu, mehkemu, sproščenemu bivanju ( = hygge), veš, da ta dom svojim prebivalcem nudi prav to. Toplo zavetje, ki z barvami, teksturami in skrbno izbranimi dodatki spominja na domove s severa. V njihovem primeru, severno od prestolnice, blizu Domžal.

ZALJUBLJENA V OPREMLJANJE
Čeprav se z interierji ukvarja le ljubiteljsko, bi si Anita, ki v ljubki hiški stanuje s partnerjem osemletnim sinom, neskončno to početi tudi poklicno. Nad skandinavskim slogom se je navdušila pred več kot dvema desetletjema, ko ji je prijateljica opisovala, kako je pri njeni sestri na Švedskem. "Dobesedno odprtih ust sem jo poslušala, ko mi je razlagala, da si vsak dan prižgejo svečke, da je miza za vsak obrok lepo pogrnjena, in da na vsakem oknu sveti lučka, ko zunaj sneži. Ko sem to slišala, sem točno vedela, kakšno bo moje stanovanje."
BARVE? "NAVELIČALA SEM SE JIH PREJ KOT V DVEH MESECIH." 
V začetku urejanja je tudi sama poskusila z barvami, ki pa so ena za drugo hitro začenjale izginjati. "Naveličala sem se jih prej kot v dveh mesecih," pripoveduje Anita, ki meni, da je kombinacija belih sten, lesenega poda in dodatkov v sivi, črni in beli barvi preprosto večna in se je nikoli ne naveliča. Ko je začela opremljati svoj dom, pa v naših trgovinah še ni bilo velik izbire pohištva in dodatkov v zdaj tako priljubljenem skandinavskem slogu. Zato je sprva hodila v Ikeino trgovino čez mejo in vsakič držala pesti, da ji ne bo treba ničesar pustiti pri carinikih. 

Vse drugo je bilo mala malica, se spominja. "Točno sem vedela, kje bo enosed za branje, kje košara z odejami in kam postaviti samostoječo luč … imam srečo, da mi partner pri opremljanju pusti proste roke in mi pomaga pri uresničitvi mojih idej. Verjetno mu ni lahko, ko se odločim, da bi imela na stenih 20 novih slik v takšni ali takšni liniji," doda z nasmehom. Tudi sin za zdaj nima pritožb, Aniti se zdi, da ga je z vsem skupaj že malo okužila, saj tudi sam izbira stvari ki so v "njihovih" barvah. 
"PREPROSTO, UMIRJENO, BREZ KIČA"
Opremljanje pa je nikoli dokončan proces, še posebej ob vseh vizualnih dražljajih in idejah, ki nas obkrožajo. "Vedno oprezam za novimi stvarmi, vedno bi rada kaj spremenila, dokupila, prestavila … Ideje dobivam od vsepovsod, iz revij, knjig, Instagrama." Tisti pravi občutek, kaj pomeni skandinavski slog, pa nudijo obiski severnih dežel, kjer lahko na lastne oči vidi, kako je vse "preprosto, umirjeno, brez kiča" in kako dobro se tam počuti.

Njen naslednji projekt bo prenova jedilnice. Anita že nekaj časa sanja o tem, da stoli ne bi bili enaki, pa o veliki udobni črni klopi tudi. 
NAJLJUBŠI KOTIČEK? DNEVNA SOBA
Danes največ kupuje prek spleta. Njena priljubljena naslova sta Finnisdesignshop.com in Scandinaviandesigncenter.com, najljubši pa izdelki danskih oblikovalcev ter blaovnih znamk, kot so Hay, Kähler, Lyngby, Normanncph. Od domačih znamk obožuje izdelke oohnoo, od trgovin pa najraje obišče Formadoma in Gudshop

Njen najljubši kotiček je dnevna soba, ki je prav takšna, kot si jo je želela. "Z velikim kavčem, udobnimi volnenimi odejami, majhno belo mizico, na stenah pa slike z naših potovanj, knjigami o interierih, ki jih lahko znova in znova pregledujem, svečniki in belo mehko preprogo …"
LJUDJE, KI ŽIVIJO V LEPEM OKOLJU, SO SREČNEJŠI
Pravi, da je jutranji človek. Rada vstaja zgodaj, tudi ob vikendih, ko pridejo na vrsto njihovi dooolgi zajtrki. "Postreženi na najboljšem servisu in na lepo pogrnjeni mizi. Vzamemo si čas, da v miru pojemo in se pogovorimo o zadevah, za katere med tednom ni bilo časa."

Čeprav je Anitin slog v navdih mnogim, ki jo spremljajo na Instagramu, pa razume, da ta ni povšeči vsem. Vsak se počuti dobro v drugačnem okolju, pravi. Je pa prepričana v to, da so ljudje, ki živijo v lepem okolju, srečnejši. "In jaz se imam za zelo srečnega človeka," še doda.
SaveSave

ANJA POLH • DUHOVITA ČARODEJKA ČRK IN RISB

sobota, 02. september 2017

Sobota je. Dan, ki ga je ilustratorka in grafična oblikovalka Anja Polh v eni svojih risarskih igrarij dan po pregovorno živahnem petku preimenovala v slabota. Njen zaščitni znak je prav miks risarskih veščin in duhovite domišljije, ki te nasmeje in ti polepša dan. 

Zase pravi, da nikoli ni bila "umetniški umetnik". Iz otroštva so ji recimo v spominu najbolj ostale vedno navihane ilustracije Marjana Mančka in tudi njene risarije niso pocukrane ali kičasto popolne. V njih se vedno znova pojavljajo "hecni, pozitivni in maIo sarkastični Iiki, ki radi povejo, kako stvari stojijo, kdaj tudi brez olepševanja.” In zato so nam tako všeč.

Polhica (to je njen niknejm) riše, odkar pomni. Ko je bila majhna, je govorila, da bo risarka. "Ne slikarka, da ne bo pomote, risarka. Kar se, hecno, v angleščini prevede v predal (drawer). Po vseh predalih doma so se namreč skrivale barvice, svinčniki, akvareli in tuš. Zmeraj sem vedela, da so nekatere barvice boljše od drugih, kot otrok pa vseeno nisem imela pojma, da je to zato, ker se nekatere barvice veliko lepše mešajo med seboj in ustvarjajo ne le drugačne barve, ampak tudi posebne teksture. Takrat se je začela moja ljubezen do risanja."

Svoje ilustracije je sprva kazala le prijateljem, nato pa se je zgodil njen prvi večji oblikovalski projekt v domačem Velenju. "Takrat sem ugotovila, da oblikovanje ni nujno le celostna grafična podoba in plakat, ampak ima tudi izjemno moč izobraževanja in osveščanja ljudi okoli nas in okolice, v kateri živimo. Ilustracija ima čarobno moč sproščanja in hkrati podaja vsebino včasih celo močneje kot besede. Verjetno mi ni treba omeniti, da sem bila kot otrok knjižni molj, od tu verjetno tudi ljubezen do besed in njihove upodobitve."
Ne le podobe in besede, zanimala jo je tudi pisava. "Kako kdo napiše črko A in kako črko G, zakaj so v knjigah črke drugačne od teh, ki se jih učimo v šoli, kako je mogoče, da moja sošolka Nina piše tako posebno drugače in vse takšne podobne zadeve," se spominja Anja, ki je tudi sama vedno več časa posvečala risanju (vidiš, ne pisanju!) črk in sproti odkrila, da je to čisto posebna veja umetnosti, ki jo ljudje razvijajo že stoletja. "Vedela sem, da me bo to spremljalo celo življenje."

Tako je začela črke vpletati v grafično oblikovanje in jih povezovati z ilustracijo, lettering ali umetnost risanja črk pa je postal njen najljubši prosti čas. Pa ne le prosti čas, saj tudi lettering zaradi izjemnih umetnikov postava vedno bolj prepoznavna umetniška zvrst. 

Zadnje čase jo vse bolj vleče v animacijo. Zanjo pravi, da omogoča pripovedovanje zgodb, osveščanje okolice in izobraževanje na način, ki je zabaven in enostaven za razumevanje. "Je zagotovo najbolj kompleksen proces izmed vseh naštetih zgoraj in zahteva ogromne količine časa, a je hkrati tudi medij, ki omogača uporabo vseh aspektov umetnosti, ki me najbolj zanimajo."

Kaj naj rečem, spremljajte tole bistro in kreativno dekle na Instagramu, blogu in spletni strani, da boste na tekočem z njenimi novimi projekti, domislicami in prihajajočimi premikajočimi ilustracijami, črkami in risbami. Polhica, ti si ❤️. 

KOLEKTIV 22 • SVETLO PRAŽENA KAVA IZ VASICE POD STOLOM

četrtek, 31. avgust 2017

Pod 2236 metrov visokim Stolom že dobro leto diši po kavnih zrnih, ki jo v svoji pražarni skrbno praži in v lične paketke z napisom Kolektiv 22 shranjuje Polona Burnik. Dekle, ki se je v kavo in vse, povezano z njo, zaljubila tam nekje pri dvanajstih, lahko bi rekli, da na prvi požirek. Morda pa je ta ljubezen vzklila že leta prej, ko je bila še majhna in je z občudovanjem opazovala mamo, ki se je ob jutrih ličila za v službo in srebala kavo. "Zdelo se mi je tako fino, tako odraslo." Tudi drugače so se v njihovi družini pogosto družili ob kavi, Poloni pa so še posebej ljubi kavni rituali, povezani s staro mamo.

POKLON STARI MAMI TONČKI

"Večkrat nam pove zgodbe izpred mnogih let, med drugim tisto, kako je mojo mamo pošiljala k sosedi, naj jo povabi ‘na bencin’," pripoveduje Polona, ki staro mamo obišče vsak konec tedna, jima skuha kavo, stara mama pa speče piškote. Stara mama Tončka je tudi navdih blagovne znamke svetlo pražene kave Kolektiv 22, ki jo Poloni pomaga voditi brat Gaber. Številka v imenu je namreč poklon prav njej, saj je bila rojena leta 1922. 

Polona je sprva sanjarila o svoji kavarni. Nekoč, morda čez 10 let, si je mislila. A še prej se je zgodila pražarna. "K sreči imam ob sebi brata, ki se mu nič ne zdi nemogoče. Pražarna je bila pravzaprav njegova ideja, jaz pa sem bila takoj za." In sta poskusila. Polona je pred letom dni spražila prvih nekaj kilogramov kave, Gaber pa ji je pomagal z vizijo, spletno stranjo in bolj poslovnim delom ustvarjanja lastne znamke. 

UŽITEK, DRUŽENJE IN "CELA ZNANOST"
Čeprav za praženje ne potrebuješ drugega kot surova zrna kave in pražilnik, je praženje kave pravzaprav "cela znanost", in Polona se zaveda, da je še na začetku svoje pražarske poti. Tako je šele po letu dni preizkušanja in učenja svojo kavo ponudila tudi drugim. Z veseljem posluša tudi zgodbe in nasvete ljudi iz "kavnega sveta", saj se od vsakega lahko nekaj novega nauči o kavi in njeni pripravi. 
JE KAVA BOLJ KOMPLEKSNA OD VINA?
Sama ima najraje kiselkast, saden okus svetlo pražene kave. Večina slovenskih kavarn kupuje temno pražena kavna zrna, zato se je odločila, da bo pražila nekaj, česar pri nas še ni veliko. "Želim si, da bi ljudje dali priložnost tudi tovrstno praženi kavi, saj je res odlična in ponuja malo morje okusov; kava je namreč bolj kompleksna od vina." Trenutno pod žigom Kolektiv 22 najdemo dve vrsti kave: ena je iz Vzhodnega Timorja, druga pa ekološko pridelana iz Peruja. Obe sta 100% arabica.

NA VREČKI ODTISNJENA GORA
Podobo belih kavnih vrečic, ki sta jih P & G izbrala zaradi želje po čim preprostejši podobi, dopolnjuje zanimiv logo. Sestra in brat sta izbrala Stol, goro, pod katero sta doma in kjer pražita kavo. Gaber je razmišljal, da bi goro upodobili s trikotniki, prijateljica Tanja Pleša pa je podobo še poenostavila, črko O v besedi kolektiv pa oblikovala v kavno zrno. 
Logo na vrečke ni prilepljen, ampak odtisnjen s štampiljko, ki so jo izdelali s pomočjo RogLaba. Polona vsako vrečko poštemplja sama. "Vidi se, da ni popolno, vendar mi je to všeč."

VSAK MESEC PAKETEK KAVE V NABIRALNIKU
Kavo lahko za zdaj kupimo v spletni trgovini, kjer se lahko nanjo kar naročimo in vsak mesec prejmemo paketek sveže pražene kave kar v poštni nabiralnik. Najdemo pa jo tudi "na terenu", v Ljubljani v bistroju Robin Food na Resljevi, v Radovljici pa v baru Šmeks Lounge
"Za zdaj sva še čisto na začetku in pomembno se nama zdi, da ne hitiva in skušava ponuditi kakovost pred količino." Čeprav imata tudi velike in daljnosežne želje, je za zdaj njun prvi cilj ta, da bi bistroji in kavarne, ki poudarjajo in strežejo lokalno hrano in pijačo, ponujali tudi kavo Kolektiv 22. 

Za konec pa še to. Z družino in mamo Tončko pa je povezan še en detajl. "Pri nakupu vrečke kave vsak prejme zahvalno kartico, na kateri je tudi kratka pesem ali del pesmi. To pa zato, ker mi je poezija poleg kave nekaj najlepšega na svetu," zaključi Polona, ki jo je prve pesmi naučila prav stara mama. 
_______________________________________________
KOLEKTIV 22

Foto: Petra Sodja in Tjaša Kikelj

PIRATE PIŠKA • KAR IZDELAM, JE DEL MOJE OSEBNE ZGODBE

torek, 29. avgust 2017

"Začetki so bili precej naivni, mogoče celo romantični,« pravi Tjaša Križnar, mlada oblikovalka, ki je pod svojo znamko začela ustvarjati brez načrta, zgolj s strastjo do handmade izdelkov in željo, da začne izdelovati nekaj svojega. Njena PIRATE PIŠKA letos praznuje petletko. Pet let, v katerih se je ustvarjalka precej naučila, kot pravi, največ zagotovo iz napak in padcev.

"Naučila sem se, da je dober izdelek le majhen del zgodbe in da je trženje tisto, kar zahteva največ dela. In tu se pri meni pojavi težava, saj sem v osnovi oblikovalka/izdelovalka. Ne zanimata me trženje in promocija, rada bi, da produkti govorili sami zase. Vendar je tako razmišljanje (žal) neumno, žal živimo v času, ko to ni dovolj."

Neizogibni marketinški plati ustvarjanja lastne znamke navkljub njen pogled na dizajn in izvedbo ostaja enak. "Preprosto ne morem iz svoje kože in še vedno verjamem, da je handmade tisto, kar dela moj brand poseben in unikaten."
ZA IZDELKI STOJIM S SVOJIMI PRSTI, S SVOJIMI ROKAMI 
Že na začetku se je osredotočila na dvoje: na izdelovanje nahrbtnikov ter tiskanje svojih ilustracij na majice, puloverje in vrečke (tudi na nogavice!) v sitotiskarski tehniki. "To občasno dopolnim z značkami, nalepkami, še bolj občasno naredim tudi kakšen fanzine."

Glavne tehnike njenega ustvarjanja so torej ilustracija, sitotisk in šivanje. "Vse tri me na svoj način izpopolnjujejo, največ mi pomeni ravno ta dotik na vseh mojih izdelkih. Tega ne bi rada izgubila ali predala nekomu drugemu. Za svojimi izdelki stojim s svojimi prsti, s svojimi rokami."
NEKDAJ DEDKOVA DELAVNICA, DANES ODPRT KREATIVNI PROSTOR
Tjaša je pred leti dedkovo delavnico preuredila v Pirate Piška studio, ki je postal zelo pomemben del njenega vsakdana. Tam ustvarja, tiska majice in šiva nahrbtnike, tam pa se ji občasno za krajše ali daljše obdobje pridružijo tudi drugi ustvarjalci. "Plac je velik in prostoren, odprt je za takšne in drugačne, tudi zunanje, projekte. Vajb je kreativen, k temu pa sigurno pripomorejo tudi art, filmski ali glasbeni plakati po stenah, knjige, zini in še vse male stvari, ki prostor naredijo zanimiv in hkrati domač."

V delavnici ji družbo dela tudi muzika – »nekaj, kar je že od nekdaj prisotno v mojem življenju, prav tako pri ustvarjanju.« Kar nekaj je albumov, ki si jih rada zavrti, a za vas, Pepermintove bralce, je sestavila playlisto pesmi, ki jo na tak ali drugačen način povezujejo z ustvarjanjem, delavnico, Pirate Piško. 

  1.  Björk - Army Of Me
  2.  Dub  Trio (feat. Mike Patton) - 02 Not Alone 
  3. Massive Attack - Angel
  4. Death Grips - Get Got 
  5. Wu-Tang Clan - C.R.E.A.M. 

IZDELKI IN MOTIVI, KI GOVORIJO SAMI ZASE 
Tjašine ideje za nove izdelke ponavadi pridejo same od sebe, saj jo zanima in navdihuje veliko stvari. "Povečini so ideje precej kompleksne, vendar jih želim do končne realizacije izčistiti do točke, da lahko govorijo same zase, brez moje dodatne razlage. Kljub temu pa sem zelo vesela, če si kdo vzame čas in me vpraša, kaj me je pri določenem izdelku inspiriralo in ponavadi so ljudje kar presenečeni, ko povem ali napišem blog post o zgodbi iz ozadja. Spet druge ideje pa zahtevajo tudi precej raziskovanja, tako kot npr. zadnja kolekcija majic /Platonik/, ki je zelo konceptualna in kjer sem inspiracijo črpala iz zelo različnih virov, kot so platonska telesa, planeti itd."

(P)OSEBNA LINIJA MAJIC /PLATONIK/
T-shirti so ob nahrbtnikih (tudi o njih v nadaljevanju) najprepoznavnejši izdelek z etiketo Pirate Piška. "Ideje za motive pridejo zelo spontano in iz čisto osebnih vzgibov. Vse kar na koncu odtisnem na majice, je del moje osebne zgodbe. Zadnja kolekcija /Platonik/ je zelo osebna, koncept je sicer nastajal par let, a so bile končne ilustracije odraz tega, kar se mi je dogajalo zadnjih nekaj mesecev."

Linija /Platonik/ je posebna tudi zato, ker je prva, ki je natisnjena na majice, prijazne do okolja in delavcev tekstilne industrije. To so fair wear majice iz stoodstotnega organskega bombaža. Tjaša je tudi pri embalaži in razpošiljanju majic razmišljala celostno, s pozornostjo na vsak detajl, saj je tudi klasične, s plastiko oblazinjene kuverte, zamenjala s kartonsko embalažo, ki je primerna za reziklažo. 

JESENSKA SLOVESA IN NOVOSTI
Medtem pa v delavnici že nastajajo novi nahrbtniki, ki so nadgradnja /black on black/ canvas backpacks in bodo prav tako izdelani iz vodoodbojnega materiala. "Z novimi nahrbtniki želim iti korak naprej, saj se s 5-letnico poslavljam od basik in palma nahrbtnikov.  Z izdelavo teh preprostih nahrbtnikov sem začela leta 2012 in po petih letih čutim, da se od njih lahko poslovim in nadaljujem z novimi. Obračam nov list in veselim se vsega kar bo to prineslo."
    
SaveSave

KAM NA KAVO • KAVARNA SPIN NA KOZINI • ZAVOJ NA POTI PROTI MORJU

ponedeljek, 28. avgust 2017


Tokrat vas na virtualno kavo vabim na Kozino, mestece, mimo katerega se peljemo iz notranjosti države proti morju. Od letošnje pomladi obstaja razlog več, zakaj na izvozu zaviti z avtoceste in se zapeljati do Kozine, saj na vogalu novega nakupovalnega kompleksa najdete krasno opremljeno kavarno SPIN. Zasnova notranje opreme lokala je delo primorske arhitektke Sanje Premrn, ki sem jo tu že predstavila, tudi tale objava pa je kar dolgo čakala v Pepermintovih osnutkih. 

Kot pravi Sanja, je bilo vodilo pri snovanju podobe kavarne ustvariti prijeten ambient za pitje kave pred nakupi ali po njih (no, ali vmes, če potrebujete oddih in svežo energijo). Odprt prostor z visokim stropom so navidezno znižali tako, da so čezenj prepletli kasete, strop in inštalacije pa pobarvali v črno. 

Temnemu stropu nasproti stojijo svetle stene, tla in pohištvo. Vse pohištvo je izdelano iz svetle brezove plošče, ki jim arhitektka pripisuje "skoraj svilnat lesk". Izbrala jih je ne le zaradi prijetnega videza, temveč tudi zaradi mehanskih lastnosti lesa. Tanki elementi namreč ustvarijo lahkoten interier.

Tiste površine, ki niso oblečene v les, so obložene s keramiko v vzorcu ribje kosti, ki se ponovi na nekaterih stenah in tleh. Mreža, ki ga na stropu ustvarjajo lesene kasete, se nadaljuje na zadnji steni točilnega pulta in pa nad njim - nastale so police za vse, kar kavni bar potrebuje. 

Vhod v toaleto je skrit za lesenim koritom z zelenimi sobnimi rastlinami, ki prostor nevsiljivo pregradijo. Pred njim je lounge otoček z nizko mizico in počivalniki. Prostor definira tudi preproga, ki pomaga ublažiti zvok (če se preveč zatopite v klepet) in tako poskrbi za močnejši občutek intime.

Vzdolž okna in desno od točilnega pulta stoji visoka miza z barskimi stoli, katerih sedalo je prav tako izdelano iz vezane brezove plošče. Miza se neprekinjeno nadaljuje v nizko klop in doda še en poseben detajl več temu svetlemu, vabljivemu prostoru, ki se mu nikar ne izognite, ko se boste prihodnjič vozili proti morju. 

_____________________________________________________________________
SaveSave

FEKK • SVEŽ NABOR KRATKIH FILMOV V LJUBLJANI



Danes se v ljubljanski Kinoteki s prvimi projekcijami začenja letošnja izvedba Festivala kratkega filma FeKK. O njem je več povedala Bojana Bregar, soorganizatorka in selektorka slovenskega tekmovalnega programa, svoj oblikovalski prispevek pa je opisal tudi avtor prenovljene festivalske podobe Jan Virant, s katero otvarjam tudi sveže objave na Pepermintu. Akcija!

KAJ JE FEKK
FeKK je mlad, a ambiciozen festival, na katerem zdaj že tretje leto skrbimo, da se kar čim večjemu občinstvu približa medij kratkometražnega filma, se pravi, predvajamo samo filme, ki so dolgi do 30 minut. Med njimi je veliko študentskih filmov ter filmov mladih avtorjev, seveda pa obstajajo tudi režiserji, ki se tej formi posvečajo skozi celotno kariero, saj kratki film omogoča posebno svobodo filmskega izraza, seveda pa ima tudi svoja posebna pravila, in tako še zdaleč ni takšna »skrajšana verzija celovečerca«, kot si ljudje včasih predstavljajo.


Zgodovina FeKKa se je pravzaprav pričela z nekim drugim festivalom. Osnovna ekipa se je formirala kot slovenska sekcija mednarodnega festivala kratkega filma K3, ki je imel glavni »štab« v Celovcu, ampak smo dokaj kmalu ugotovili, da je ta okvir za vse naše želje in načrte preozek in da bi bilo bolje, če se osamosvojimo. Avgusta 2015 smo tako izpeljali prvi FeKK, z ločenima tekmovalnima programoma slovenskih in mednarodnih (ex-yu) filmov. Vmes smo z isto ekipo začeli delovati tudi kot Društvo za uveljavljanje kratkega filma Kraken, in tudi izven festivalskega okvira pričeli z organizacijo programov, raznih prireditev, predavanj. ekipi smo zagotovo vsi navdušeni nad filmom, nekateri se s tem ukvarjamo tudi profesionalno, na različnih področjih; smo filmski kritiki, režiserji, snemalci, producenti ... 

PO KAJ NA FEKK
Od prve edicije dalje je eden naših glavnih ciljev ta, da v enem tednu, na enem mestu združimo najboljše, kar lahko ponudi to kulturno-geografsko okolje, po čemer se tudi razlikujemo od ostalih festivalov. V ta namen se na našem sporedu bohotita dve tekmovalni sekciji  - prva je posvečena kratkim filmom domačih avtorjev, druga produkciji iz širše balkanske regije. Ampak pri tem se program šele dobro začne. V sekciji FeKKstival, kjer gostimo druge mednarodne festivale, bomo letos dobrodošlico izkazali finskemu festivalu kratkega filma Tampere, ki je eden od petih največjih evropskih festivalov te vrste in ki se bo predstavil z naborom najboljših filmov iz zadnjih let. Zelo smo ponosni tudi na retrospektivo portugalskega režiserja Miguela Gomesa, ki je znan po odličnih celovečercih Tabu in trilogiji 1001 noč, mi pa bomo pokazali njegove kratke filme in to na filmskem traku, kar je poseben zalogaj. Fina zadeva bo tudi program kratkih iz nabora Evropskih filmskih nagrad, ki so tak old world ekvivalent ameriških oskarjem. Pozabiti ne smem na polnočni program VHS bizarnosti Everything is terrible, pa posebni izbor filmov »East of Eden«, ki prinaša kanček vzhodnoevropske eksotike in nenazadnje tudi na dokumentarne filme Luksuz delavnice iz Krškega, ki so tudi z nami že od začetka ... Če še kdo bere na tej točki, potem mu velja čestitati in ga v isti sapi povabiti tudi na letošnjo okroglo mizo, ki se bo šibila pod težo uveljavljenih gostov, ki bodo s poslušalci delili nasvete glede prijav na festivale. Da si pa od vsega tega oddahnemo, bo na predzadnji dan,v petek, organiziran že legendarni (no, skoraj) FeKK party z mikavnim naborom DJ-ev. Celotni program, z lokacijami in naslovi si lahko pogledate na spletni strani

Pa še čisto zadnja stvar: vstop na (skoraj) vse predstave je brezplačen.


ŠE NEKAJ O SVEŽI PODOBI FEKK
Haha, res je sveža! :) Avtor letošnje podobe festivala je Jan VirantZa komentar letošnje FeKK podobe pa sem vprašala kar njega samega, in pravi takole: Za glavno podobo festivala sem si zamislil ilustrativen prikaz predmetov oziroma užitkov, ki se jim predajamo pretežno poleti (čas festivala) in imajo kratek rok trajanja (tako kot kratki filmi). Tem sem v drugi fazi dodal vizualni element, ki asociira na film in tako dobil končne ilustracije. V procesu načrtovanja smo se skupaj odločili, da ne potrebujemo serije ilustracij in na koncu je zmagavalka postala sladoledna lučka. Iz klasičnih sladolednih okusov izhajajo tudi letošnje festivalske barve - jagodno rožnata, borovničevo modra in vanilijino rumena.

Pravi, da se je neizmerno zabaval ob oblikovanju letošnje podobe, ter da je videti, da smo se mi tudi, kar lahko samo potrdim. Malo se bojim, da nam bo zmanjkalo značk in promo materiala že v prvih dneh. Zato pa si lahko vsi, ki vam je podoba festivala všeč, z naše spletne strani brezplačno prenesete ozadja za telefon! Pa se vidimo na FeKKu!


© PEPERMINT • Theme by Maira G.