SLIDER





ILUSTRACIJA
Prikaz objav z oznako ILUSTRACIJA. Pokaži vse objave

ALJA HORVAT • RAZSTAVA V LOS ANGELESU? PRINT NA STENI NEWYORŠKE INSTA-ZVEZDNICE? OBKLJUKANO.

sreda, 11. julij 2018

Vsake toliko se zgodi, da se vse poklopi - čas, energija, barve, Instagram algoritmi, kajvemkaj - in pred našimi očmi zaprasketa iskra (ne bom rekla zvezda, saj to ni lejdi) nove generacije. Najbrž bo huda, ker sem to napisala in morda se bo kdo posmehnil tej trditvi. Ampak tako vidim ALJO HORVAT. Punco, ki z mladostnim entuziazmom, svežim pogledom in neobremenjeno igrivostjo riše in slika, hkrati pa svojega dela ne skriva po mapah in čaka na to, da jo bodo morda nekoč nekje odkrili, temveč spretno izkorišča momentum družbenih omrežij in ustvarja svoj mini kreativni imperij. 

"Hej," mi odgovori na tisti klasični uvodni kdo si in kaj počneš. "Moje ime je Alja, prihajam iz Maribora, živim pa v Ljubljani. Na kratko, sem ilustratorka  -  rada rišem in ustvarjam."  

ŽENSKE, CVETJE IN ŽIVALI
Njen priljubljeni in bržkone najbolj prepoznavni motiv upodabljanja so ženske. Pa rože. In živali. Zakaj? "Ženske predvsem zaradi kompleksov, ki jih imamo o sebi, svojem izgledu in telesu - rada bi, da bi se punce končno začele sprejemati takšne kot so. Kot pravijo - "Lepota je v očeh opazovalca" -  in prav zato je pomembno, da se nehamo primerjati z drugimi. Glede rož in živali pa: ko sem bila majhna, je bilo 80% mojih knjig o živalih in spomnim se, kako zelo rada sem jih listala. 90% knjig, ki jih ima moja mama, pa je o rožah." Rože pa nosijo posebne zgodbe, vsaka pomeni nekaj drugega, ima posebno zgodovino in sporočilo. In pa, kot pravi Alja, vse rože so videti čudovito.  

FANT JI JE PREDAL SVOJO STARO GRAFIČNO TABLICO - IN TO JE BILO TO
Poti umetnikov so različne, nekateri so že od majhnega vedeli, kaj bodo počeli, spet drugi so ta talent in ustvarjalno željo odkrili pozneje. V katero skupino spada Alja? "Že od malega sem rada risala, ustvarjala, moja najbljuša revija je bila Unikat in moj najljubši predmet v šoli je bila likovna vzgoja - pa ne zato, ker pri tem predmetu ne bi nič počeli ali ker si lahko po liniji najmanjšega odpora dobil lepo oceno, ampak zato, ker sem le pri tem predmetu resnično uživala." 

Srednja šola za oblikovanje je bila najbrž logična izbira, a Alja je prav v tem obdobju nehala risati. Na to sta vplivali šola, pa tudi starost, "pri kateri je vse drugo bolj zanimivo kot pa naša prihodnost." Šele na faksu je spet začela ustvarjati. Ključni trenutek? "Ko mi je fant prinesel svojo staro grafično tablico - in to je bilo to. Od takrat sem s tablico in vsemi kreativnimi pripomočki nerazdružljiva." 

BARVIT, POLN, ROŽAST?
Če poznate Aljine ilustracije in slike, potem veste, da so do zadnjega milimetra zapolnjene z barvami in vzorci. Kar dolgo je iskala tisto nekaj, kar bo zares njeno. Četudi meni, da je njen slog še vedno v procesu ustvarjanja, da se stil znova in znova spreminja, ga trenutno opiše nekako tako: "Barvit, poln, rožast? Haha." Mlada ustvarjalka, ki je pred kratkim zaključila z izpiti na NTF, nadaljuje: "Obožujem barve, šestdeseta in sedemteseta leta oziroma občutek, ki ga dajejo - prav to želim pokazati s svojimi deli." 
Tako kot srednja šola, tudi študij na njen kreativni izraz ni imel posebnega vpliva. Bolj kot diploma, predvsem v njeni smeri - študirala je grafiko - se ji zdijo pomembne reference. In ona jih pridno zbira, ves čas riše, preizkuša nove tehnike in testira svoj navdih, svoje ideje, svoje poteze in motive. Polni svoj portfolio in tudi s pomočjo spleta išče svojo pot v svet. Je del mlade generacije, ki z družbenimi platformami odrašča. 

Prelom generacij, ki se kar naenkrat delijo na pred in po Insta/Snap/FB, prinaša možnosti in priložnosti in svobodo posebne sorte. Tudi (ali pa še posebej) v kreativnem svetu. Se ti zdi, sprašujem Aljo, da se to pozna tudi pri tvojem ustvarjanju? 

"O ja, zelo. Sploh si ne znam predstavljati, kako je bilo pred tem in sem res izjemno vesela, da živim v tem času, kjer je vse res doooosti lažje. Sama sem bolj sramežljive sorte in je bilo že objavljanje na Instagramu sprva velik korak zame. Mnogim je težko objavljati svoja dela pod svojim pravim imenom, ker se bojijo, kaj bodo drugi rekli in če jim bo sploh všeč - enako sem se počutila jaz. Vendar pa s časom zgubiš ta strah. Veliko težje bi bilo osebno iti do galerije ali potencialnih kupcev, dandanes te vsi kontaktirajo kar preko Facebooka, Instagrama in mejla."



INSTAGRAM = ZAKLADNICA PRILOŽNOSTI
Sama tako Instagram uporablja predvsem za objavljanje svojih novih del, kreativnih videov, utrinkov iz zakulisja ter za povezovanje z drugimi ustvarjalci. "Le redkokdaj za marketing - objavljanje tvoje zgodbe in povezovanje z drugimi ustvarjalci/uporabniki je dosti boljši marketing, kot pa če bi samo objavljali izdelke, ki jih prodajamo in lepo prosili druge, naj jih kupijo," opiše svoj pogled na IG kot na marketinško orodje. "Drugače pa Instagram je res zakladnica priložnosti - večino del in priložnosti, ki sem jih dobila, sem zaradi Instagrama."

ALJIN NASVET: "POJAVLJANJE NA ČIM VEČ MESTIH!"
Je spretna in kreativna promotorka svojega dela. Piše blog, ima Etsy ter Society6 spletno prodajalno, snema videe, zanimive storyje, svoja dela vedno lepo pofotka in predstavi. Ima kakšen nasvet za vse, ki  bi prav tako radi začeli s prodajo svojih del ali odprli svojo spletno trgovinico? "Pojavljanje na čim večih mestih! Prav zato je pomembno, da imaš spletno stran, Pinterest profil, Instagram profil, facebook stran itd. Tako imaš dosti več možnosti, da bo nekdo našel tvoja dela." Predlaga čim bolj raznolike objave na družbenih omrežjih - trenutno so zelo popularni kratki videoposnetki. 

"Ful fajn je, če kdaj pa kdaj pofotkaš "behind the scenes", tako daš svojemu virtualnemu omrežju malo življenja. Najbolj od vsega pa je pomembno povezovanje z ljudmi - ravnokar berem zelo dobro knjigo na to temo, ki jo priporočam res vsem, tudi tistim, ki mogoče nimajo namena odpreti svoje trgovinice - Dale Carneige, How To Win Friends And Influence People. Resnično mislim, da je stik z drugimi ljudmi in to, kako ravnamo z njimi, ključnega pomena."

NA RAZSTAVI V LOS ANGELESU ALI NA STENI NEWYORŠKEGA STANOVANJA INSTAGRAM ZVEZDE?
Kljub mladosti je prepoznavna tudi v tujini, tam morda še bolj kot doma. Najbolj ponosna je na svojo Society6 spletno trgovino in sodelovanje s to mednarodno platformo. "Velikokrat me izberejo za kakšne razstave, prireditve in sodelovanja - izmed vseh teh kreativcev, ki prodajajo in objavljajo na tej platformi. Society6 mi je odprl res ogromno vrat." S svojimi podobami je gostovala že na številnih znanih blogih in spletnih platformah (poznate HonestlyWTF?) In ravno te dni se je eden od Aljinih printov pojavil na profilu (in steni njenega newyorškega stanovanja) ene od najbolj poznanih IG uporabnic -  glasbenice, fotografinje, kreativke Tezze

A post shared by ⚡️Tezza⚡️ (@tezzamb) on

"Jaz sem doživela kar manjši infarkt, ko sem skrolala po Instagramu in čisto slučajno opazila svoj print, ker je Tezza res občudovanja vredna punca in je njen instagram profil  res on point."  Kljub "zvezdniški" izpostavitvi je vedno izjemno vesela, ko se kdo odloči za nakup njenega izdelka. "Da nekdo dejansko nameni svoj čas in denar nakupu nečesa. kar sem jaz ustvarila ..."


SANJSKO SODELOVANJE? SNOVANJE VZORCEV ZA MODNO ZNAMKO.
Če smo začeli s klasičnim Pepermintovim vprašanjem, pa z njim tudi končajmo. Kakšni so Aljini načrti za prihodnost, kakšen je njen sanjski projekt? "Vedno bolj se nagibam k slikanju, čeprav še vedno rada ustvarjam digitalno, vendar ima slikanje in tradicionalno ustvarjanje res poseben čar. Sanjsko sodelovanje - ustvarjanje vzorcev/patternov za kakšno modno znamko. Vedno sem bila navdušena nad modo!"
_____________________________
Spremljajte Aljo in njeno delo na

NAJ TI POVEM SVOJO ZGODBO • SPOMINSKA KNJIGA ZA STARE STARŠE

petek, 01. december 2017


Naj ti povem svojo zgodbo je prav posebna spominska knjiga, namenjena starim staršem, da jo izpolnijo, in vnukom, da jo prebirajo, s tem pa spoznavajo babice in dedke, njihovo mladost, življenje, spomine. Zdaj, ko so še tu. In takrat, ko jih ne bo več. 

Spominska knjiga je sad kreativnega sodelovanja založbe Grafenauer in ilustratorke ter oblikovalke Vide Igličar. Ta je v snovanje knjige zarisala ne le svojih ilustracij, kaligrafskih zapisov in oblikovalskega mojstrstva, temveč tudi svojo osebno zgodbo, zgodbo vnukinje. 

"Dve leti in pol nazaj mi je Eva, direktorica Grafenauer založbe, povedala za svojo idejo o albumu za stare starše. Rekla je, da v tem projektu vidi mene, moje ideje, ilustracije ter kaligrafijo in mi zaupala celotno izpeljavo od idejne zasnove do izvedbe,"  začetek sodelovanja opisuje Vida, ki je takrat na projekt gledala kot na priložnost in izziv. "Danes? To ni več zgolj priložnost, izziv ali nov projekt. Danes knjiga Naj ti povem svoj zgodbo predstavlja del mene."

Knjiga je prava paša za oči. Z nežnimi, pastelnimi barvami in sanjavimi ilustracijami, ki so daleč od retro nostalgije, ki bi jo morda pričakovali, s citati in lepo oblikovanimi prostorčki za zapise, knjiga kar vabi k listanju, izpolnjevanju in branju. Ustvarjena je "z namenom, željo, da se zapišejo zgodbe starih staršev, delijo preizkušeni nasveti in modrosti, ustvarijo novi spomini in podoživijo že ustvarjeni. Da se okrepi most med dvema generacijama, v odnosih predre led in najde pot do pomenljivih pogovorov ali izreče tiste besede, ki včasih zaradi čustvenega naboja težje pridejo z jezika".

Ni pa posebna le knjiga, temveč tudi spletna stran, ki jo spremlja. Na njej se namreč zbirajo zgodbe vnukov in starih staršev, pripovedi o dragocenih spominih in skupnih doživetij. Delite jih lahko tudi vi.  Za konec pa še namig ustvarjalcem, da v zbirko morda v prihodnje dodajo tudi spominske knjige za starše, brate, sestre, tete, strice, prijatelje ... Toliko je življenjskih zgodb, ki ostanejo nezapisane. 

ANJA POLH • DUHOVITA ČARODEJKA ČRK IN RISB

sobota, 02. september 2017

Sobota je. Dan, ki ga je ilustratorka in grafična oblikovalka Anja Polh v eni svojih risarskih igrarij dan po pregovorno živahnem petku preimenovala v slabota. Njen zaščitni znak je prav miks risarskih veščin in duhovite domišljije, ki te nasmeje in ti polepša dan. 

Zase pravi, da nikoli ni bila "umetniški umetnik". Iz otroštva so ji recimo v spominu najbolj ostale vedno navihane ilustracije Marjana Mančka in tudi njene risarije niso pocukrane ali kičasto popolne. V njih se vedno znova pojavljajo "hecni, pozitivni in maIo sarkastični Iiki, ki radi povejo, kako stvari stojijo, kdaj tudi brez olepševanja.” In zato so nam tako všeč.

Polhica (to je njen niknejm) riše, odkar pomni. Ko je bila majhna, je govorila, da bo risarka. "Ne slikarka, da ne bo pomote, risarka. Kar se, hecno, v angleščini prevede v predal (drawer). Po vseh predalih doma so se namreč skrivale barvice, svinčniki, akvareli in tuš. Zmeraj sem vedela, da so nekatere barvice boljše od drugih, kot otrok pa vseeno nisem imela pojma, da je to zato, ker se nekatere barvice veliko lepše mešajo med seboj in ustvarjajo ne le drugačne barve, ampak tudi posebne teksture. Takrat se je začela moja ljubezen do risanja."

Svoje ilustracije je sprva kazala le prijateljem, nato pa se je zgodil njen prvi večji oblikovalski projekt v domačem Velenju. "Takrat sem ugotovila, da oblikovanje ni nujno le celostna grafična podoba in plakat, ampak ima tudi izjemno moč izobraževanja in osveščanja ljudi okoli nas in okolice, v kateri živimo. Ilustracija ima čarobno moč sproščanja in hkrati podaja vsebino včasih celo močneje kot besede. Verjetno mi ni treba omeniti, da sem bila kot otrok knjižni molj, od tu verjetno tudi ljubezen do besed in njihove upodobitve."
Ne le podobe in besede, zanimala jo je tudi pisava. "Kako kdo napiše črko A in kako črko G, zakaj so v knjigah črke drugačne od teh, ki se jih učimo v šoli, kako je mogoče, da moja sošolka Nina piše tako posebno drugače in vse takšne podobne zadeve," se spominja Anja, ki je tudi sama vedno več časa posvečala risanju (vidiš, ne pisanju!) črk in sproti odkrila, da je to čisto posebna veja umetnosti, ki jo ljudje razvijajo že stoletja. "Vedela sem, da me bo to spremljalo celo življenje."

Tako je začela črke vpletati v grafično oblikovanje in jih povezovati z ilustracijo, lettering ali umetnost risanja črk pa je postal njen najljubši prosti čas. Pa ne le prosti čas, saj tudi lettering zaradi izjemnih umetnikov postava vedno bolj prepoznavna umetniška zvrst. 

Zadnje čase jo vse bolj vleče v animacijo. Zanjo pravi, da omogoča pripovedovanje zgodb, osveščanje okolice in izobraževanje na način, ki je zabaven in enostaven za razumevanje. "Je zagotovo najbolj kompleksen proces izmed vseh naštetih zgoraj in zahteva ogromne količine časa, a je hkrati tudi medij, ki omogača uporabo vseh aspektov umetnosti, ki me najbolj zanimajo."

Kaj naj rečem, spremljajte tole bistro in kreativno dekle na Instagramu, blogu in spletni strani, da boste na tekočem z njenimi novimi projekti, domislicami in prihajajočimi premikajočimi ilustracijami, črkami in risbami. Polhica, ti si ❤️. 

ANA MARAŽ • ČRTE IN PODOBE OD TAM, KJER PIHA BURJA

nedelja, 19. marec 2017


Ko sem pred sedmimi leti na Pepermintu prvič predstavila ilustratorko ANO MARAŽ, ki smo jo takrat blogerji in občudovalci lepega spremljali na krasnem blogu talking to volcano, sem imela navado ob zaključku Pepermintovih vprašalnikov intervjuvance v mislih postaviti v prihodnost in jih vprašati, kje se vidijo čez nekaj let. 

Predvsem si želim, da bi bila moja prihodnost prežeta z ustvarjalnostjo. Želim si, da bi lahko živela od svojih del, pred tem seveda še uspešno diplomirala in se čim prej preselila v skupen domek s svojim najdražjim. Sanjsko bi bilo spet potovati v skandinavske dežele in se naučiti veliko novega.

Zgornje vrstice so Anin odgovor na to, priznam, zares neizvirno vprašanje. A izkazalo se je, da čez sedem let vse prav pride, tudi klišejska vprašanja. Zaradi neklišejskih odgovorov, kajpak.  Ob reprizi intervjuja sem tako gostjo prve Pepermintove objave v letu 2017 najprej spomnila na njene tedanje besede.

"Bilo je ustvarjalno, predvsem pa pestro in polno izzivov," danes pravi rdečelaska iz Vipavske doline, ki je medtem diplomirala, si tudi zares ustvarila dom in dvakrat postala mama. O severnih deželah še vedno sanjarijo, le da so zdaj v potovalne načrte vključene tudi otroške želje. Hiša Muminov, na primer. 

Ana, ki ni le likovna mojstrica, temveč tudi čarodejka lovljenja vsakdanjih momentov v fotografski in telefonski objektiv - le poglejte na njen IG! -, je po diplomi dve leti poučevala likovni pouk in umetnostno zgodovino, svoje ustvarjanje pa v lovljenju novega ritma vsakdana postavila na stranski tir. Povsem drugače je bilo v študentskih letih, ko je lahko nemoteno ustvarjala, takrat morda še brez zavedanja, kakšen luksuz je to.  Ni tako prav pri vseh, ne le pri ustvarjalcih? 

A s prihodom otrok je, opisuje Ana, "iskanje časa za ustvarjanje spet postal svojevrsten izziv, in če povem po pravici, še danes iščem ravnotežje med obema sferama." Pa je na poti do danes kaj - ko gre za njen ustvarjalni slog - opustila, pozabila, zradirala? "Težko rečem. Mogoče sem šla globlje v minimalizem, tam nekje so se izgubili tudi stavki, ki so takrat precej spremljali moje delo ... te malo pogrešam, mogoče se prikradejo nazaj." 

Maraževa nas je nekoč spravljala v dobro voljo, melanholijo in sanjarjenje s svojimi kombinacijami risbe in besede. Neredko jih je, vsaj delček njih, obarvala turkizno. In čeprav so danes so njena dela morda manj barvita, v njih ohranja ta preprost navdih, te drobne stvari in detajle, ki jih obarva s črtami, oblikami, kontrasti.

Premalo časa je bilo za kakšne večje projekte, se nazaj ozira sama in s svojimi besedami, zato so dela mogoče bolj razdrobljena, malo tu, malo tam, morda pomensko nimajo rdeče niti in gre bolj za fragmente. Vsekakor odraz življenjskih okoliščin, doda z nasmehom.

Doma je tam, kjer piha burja. Zanima me, ali pokrajina, sredi katere prebiva, vpliva na njeno delo. Ali kaj pogreša Ljubljano in njeno živahnost? "Ja, burja! Šele med študijem v Ljubljani sem ugotovila kako zelo jo imam rada. Res zna biti divja in neizprosna ampak prevetri človeka do jedra in odpihne vse slabo. No, zdajle malo romantiziram, ampak odmaknjenost mi ustreza. Ljubljana je blizu, všeč mi je njen vrvež, ampak samo za dan ali dva, potem me že motijo promet in gužva in izguba časa med točko a in točko b." 

Meni, da okolje, v katerem živimo, vsekakor vpliva na  posameznika. Morda ne toliko na ustvarjalni slog, kot na to, kar nam je tako samoumevno in lastno, da tega niti ne opazimo. 

Zase in pod svojim imenom ustvarja in prodaja (klik v njen e-shop!) predvsem ilustracije, kolaže in printe z raznolikimi motivi, prisrčnimi vsakdanjimi predmeti in živalmi. Lani je sodelovala tudi pri oblikovanju ovitka albuma benda Mart, za katerega je pred kratkim prejela tudi priznanje festivala Tresk. Ilustrirati pa si želi tudi knjige. "To sem si vedno želela in upam, da se najdeta priložnost in čas za to."

Poznamo pa jo tudi po sodelovanjih, med drugim s slovenskima blagovnima znamkama Vila Malina in ooh noo. Oba projekta je zakrivil Instagram, kjer sta Urška (Vila Malina) in Nina (ooh noo) videli Anino delo in jo povabili k sodelovanju. Anine ilustracije tako krasijo ovijalni papir, kartice, beležnice, posteljnino in še kaj.
Vse fotografije so delo Miloša Miloševiča
"Ker so izdelki obeh znamk vrhunsko oblikovani in izdelani, si jemljem v veliko čast, da jih lahko krasijo moja dela," pripoveduje in doda, da h krasnim občutkom prispevajo predvsem odzivi ljudi, ki izdelke uporabljajo v vsakodnevnem življenju, na svoj način, v svojih kontekstih. "Posebna sreča pa je položiti otroka v posteljo, v kateri rjuho krasi tvoja ilustracija." 

Kaj pa čez novih sedem let? "Kot bi v šali rekel moj tata: Niti policija ne ve. Hahaha." 

Preverim takrat, velja?

Ano in njena dela lahko v prihodnjih tednih ujamete na kar dveh skupinskih razstavah. V Lokarjevi galeriji v Ajdovščini na razstavi novih članov DLUSP Mozaik 2017 (24. marec) ter v Mestnem muzeju Idrija, kjer bo od 6. aprila na ogled razstava Sekcije ilustratorjev ZDSLU. 

HANA STUPICA • NOČEM BITI SKRIVNOSTNEŽ, SKRIT ZA SVOJIM DELOM

sobota, 22. oktober 2016

Ježevec.
Ko je bila Hana majhna, je želela biti baletka. Njeni otroški želji navkljub so jo vsi spraševali, ali bo tudi ona risala, ali bo tudi ona slikarka tako kot mami, babica in dedek. Tako pač je, če si rojen v znano umetniško rodbino Stupica. A mini Hana je vsem po vrsti odgovarjala, da ne bo, ker v tem poklicu ni denarja.

NINA ŠTAJNER • ILUSTRATORKA, KI JO OBČUDUJE ŽE 80 TISOČ LJUDI

četrtek, 11. avgust 2016


Kako naj opišem Nino? Lahko začnem kar s tem, da bi lahko tej 28-letni ilustratorki, ki v zadnjem času riše predvsem prikupne živali, rekli tudi slovenska Beatrix Potter, saj veste, slovita ustvarjalka, ki je ustvarila Petra Zajca in druge živalske like. Najbrž bi Nina na tem mestu skromno protestirala,  ampak naj svoje povejo tudi srčki in komentarji skoraj 80 tisoč občudovalcev njenega dela na Instagramu. Ps: Med Slovenci imajo najbrž več sledilcev samo nekateri vrhunski športniki :)
© PEPERMINT • Theme by Maira G.