KAM NA KAVO / 13

KAM NA KAVO / 13

torek, 13. avgust 2013

Ljubljana je dobila nov prostor za druženje, KAVARNO 13. Zanimiv prostor, poln detajlov, zaradi katerih sem tam preživela skoraj dve uri s fotoaparatom. Kavarno nasproti Križank, ki jo od zunaj preproznate po stolih Tolix na letnem vrtu, so načrtovali v arhitekturnem biroju AKSL. Kot mi je povedala Špela, je bil izhodišče za kavarno manjši prostor, v katerem je bil nekoč frizerski salon. Za potrebe kavarne soo morali vanj umestiti ločene sanitarije in točilni pult, kar je uporabno površino zmanjšalo skorajda na pol, zato so se iskanja dodatnega prostora lotili drugače. Sedišča so "izdolbli" v stenah, zato razmeroma majhen prostor ne deluje natrpano, za sedišča pa so izkoristili tudi okenske niše. 

Eden najbolj opaznih atributov 13 je tudi zanimiva igra lesa in keramičnih ploščic, ki s tal prehajajo na stene in so obenem izjemen dekorativni element. S Špelinimi besedami:  "Les in keramika ustvarjata ravnovesje med pretirano domačnostjo in zadržano hladnostjo, kombinacija vzorcev in strogih linij pa združuje igrivost in natančnost."

V 13 si lahko privoščite kavo ali kakšen drug napitek, spijete kozarček najljubše alkoholne pijače in zraven tudi kaj malega prigriznete. Praline in tortice so Dobnikove, sendviči pa prihajajo iz sestrske kavarne Rog. Sladice in sendviči so na ogled v zanimivi vitrini sredi prostora, pri čemer je na vrhu prostor tudi za izdelke, ki jih lahko kupite za domov ali darilo - vina, čokoladice, žgane pijače ... Prostor se iz prvega, malce širšega dela, po dolžini raztegne v notranjost lokala. Toaletni prostori so načrtovani prav tako skbno kot preostali ambient. Z visečim ogledalom Strap za piko na i. In Muutovo lučko E27, te sicer visijo tudi nad točilnim pultom.

Grafična podoba lokala je delo oblikovalskega studia Bergla.  Trinajstka je res nekaj posebnega.

PREBERI

KAM NA KAVO / GOSTILNA DELA

KAM NA KAVO / GOSTILNA DELA

sobota, 20. julij 2013

 

Zdaj gotovo že poznate GOSTILNO DELA. Tja sem se prvič odpravila nekaj tednov po odprtju in tista objava je še vedno med najbolj branimi na Pepermintu, kar pomeni, da so radovedni jedci mrzlično  iskali informacije o tem zanimivem prostoru s še bolj zanimivo zgodbo. Ko so nam zadnjič prijazno dovolili, da pri njih posnamemo fotografije z Oblique, so ravno malce osvežili podobo. In ideja o novem obisku je bila hitro tu. 

Gostilna dela je projekt socialnega podjetništva, obenem pa vse več kot to. Ne le, da je šlo "skozi roke" strokovnjakov že veliko mladih, ki zaradi različnih razlogov niso uspeli dokončati šolanja in z uvajanjem v delo ter učenjem dobili novo priložnost, ah kje, ne le to. Prostor je nenavaden, ambient lep, vzdušje pa krasno. Gostilnca na Poljanski je bila moja prva misel, ko sem razmišljala, kje bi z Oblique posnele fotografije in brez zadrege sem vprašala za dovoljenje, v hipu pa dobila pritrdilen odgovor. Gostoljublje, tudi ko ne gre za skodelico kave ali finega kosila, smeh in hecanje med mladimi, ki tam delajo, sem in tja pa tudi kakšna resna beseda, ko je treba poprijeti za delo. Res prijetno je tam.

 

Ravno konec tedna pred našim obiskom so se v Gostilni dela zbrali tudi v soboto, kajti odločili so se za manjšo prenovo, osvežitev podobe lokala.Čeprav imajo koncept usposabljanja in zaposlovanja razložen na ličnih cenikih, ki so postavljeni na mizah v lokalu ter na FB, so želeli to prikazati tudi malce drugače. Želijo namreč, da gostje vedo, da za mlade, vključene v usposabljanje, skrbi močna strokovna ekipa, ki je morda ne srečamo, ko se v Gostilno dela odpravimo na kosilce. Zato so vse skupaj kar narisali. Poleg mladih, ki trenutno delajo v Gostilni, so narisani tudi strokovnjaki. Pa še nekaj zanimivih detajlov: na črni steni, ki spominja na šolsko tablo, je narisan kozarec, ki pada - s tem so želeli pokazati, da se v procesu usposabljanja dogajajo tudi napake. Nad vrhnjo polico, kjer stojijo posodice z zelišči, je narisan lonček z baziliko, nad njim pa napis "Zalij me!", s katerim so želeli povedati, da se v procesu učenja kdaj tudi kaj pozabi, zato je treba nanje večkrat opozoriti. V kotu pri vratih, nad narisano omaro, pa je tudi hišna muca.  Držali so se začetnega koncepta črne table - originalna zasnova prostora je delo Grupe -, podobo pa je osvežila arhitekta Anja Humljan. 

 

Seveda si nisem mogla kaj, da ne bi med ponovnim obiskom, med katerim se naredila te fotografije, tudi sama nekaj prigriznila in popila. V Gostilni dela lahko vsak dan, med ponedeljkom in petkom, izberete med tremi kosili, mesnim, ribjim in vegetarijanskim. Mmm. Jaz sem se odločila za file brancina s svežo solatko in prilogo - ješprenjem, piro in zelenjavo. Bilo je izvrstno, brez heca. Še pred glavno jedjo lahko pojeste dnevno juhico, si zraven zmešate še solato po želji, se osvežite z limonado ali kakšno drugo pijačo, za konec pa se še posladkate. Recimo s smutijem iz gozdnih sadežev in smetano. V glavnem, jaz kar nisem želela oditi. Najlepši beli stoli, najlepši prebeljen šank iz zidakov in najlepši pod. Da o stropu niti ne govorim.

PREBERI

KAM NA KAVO / DAKTARI

KAM NA KAVO / DAKTARI

ponedeljek, 1. april 2013

Na Krekov trg sem  dobro leto dni hodila na študentsko delo v otroško knjigarno. To so bili lepi časi, pa ne da zdaj niso, ampak biti v družbi otrok, jim brati pravljice in z njimi ustvarjati, ob tem pa biti v stiku s samimi lepimi zgodbami in ilustracijami ... in fajn sodelavci (maham vsem, ki to prebirate:) ... je bila zares krasna izkušnja. Pomladna in poletna jutra, ko sem hodila čez prazno mesto in pri tržnici zavila za vogal proti Lutkovnemu gledališču, zares pogrešam. Pa tudi naš kolač in kavo iz bližnje kavarnice. Te zraven Daktarija. Ta je bil takrat, dve leti nazaj, zaprt in le urbana legenda je njegov duh ohranjala pri življenju. Nekaj se je šušljalo, da bo notri klub za stand-up comedy, izkazalo pa se je, da bo Daktari ohranil svojo držo in nastala je zanimiva in posebna kavarna, v katero zdaj prav rada zaidem. Boste videli, zakaj! Za začetek pa toplo priporočam ogled filmčka, ki prikazuje obnovo razpadajočega lokala v prijeten kotiček za druženje. Zelo hendmejd.

V Daktariju mi je všeč ambient z več kotički za posedanje, cvetlični sedeži, preproge, stari stoli in zanimiv krožni  tloris lokala. Ob dopoldnevih zna biti tam kar glasno in zasedeno, saj so ga za svojega kaj hitro vzeli srednješolci iz bližnjih šol. Ker je lokal v kleti, oken nima, to pa še posebej pride do izraza v rdeči sobi, saj je rdeča kar malo naporna barva, se pa ta prostor odkupi s pianinom in knjižnimi policami. Na podestu se ob večerih kdaj zgodi tudi kak koncert, tokrat pa je gospod komaj slišno škrabljal po tipkah. Daktari bo očitno postal moje mesto snemanja intervjujev, te fotke sem namreč posnela po pogovoru s Katjo, še prej pa si ga je za  pogovor izbrala  Zala.

PREBERI

KAM NA KAVO / BAZILIKA BISTRO

KAM NA KAVO / BAZILIKA BISTRO

torek, 22. januar 2013

No, če kje, potem sem vedela, da pri Baziliki in njenem bistroju ne bo šlo le z ikono za kavno skodelico. Bazilika, ki smo jo prej obiskovali na Miklošičevi - in ki je še vedno pogosta postojanka zdravih in okusnih malic in kosilc željnih obiskovalcev - je decembra dobila svojo podružnico na drugem koncu Ljubljane. A ne tako daleč stran, deset minut peš, pa si tam, na Prešernovi, kjer domuje BAZILIKA BISTRO.

 Da je Bazilika prava izbira, ko si želimo pomalicati dober in zdrav sendvič, počasi, žlico za žlico, uživati v vsak dan novi juhici ali poizkusiti novo pito, se ve. V Bistroju lahko to počnete sedeč na klopici v okenski niši, zleknjeni v globok naslanjač ali sede na thonetovih stolih. Mimo bodo hiteli študenti, rdeča in zelena luč na semaforju se bosta izmenjavali, vi pa boste ob prijetni glasbi uživali v hrani.

Še na nekaj sem pozabila ... Na sladke dobrote in tiste, malce bolj zdrave tudi. V mislih imam smutije (špinačni je reeees fin!). Sicer pa Darja speče tudi mafine in brownije in sladke pite. Najbrž se zavedate, kako težko je pisati to objavo, urejati fotografije in iskati prave besede, ko bi pa kar stekla tja malo posedet:)

Zvečer pa se gre v Bazilika Bistro na  pivo ali vino in pražene mandlje z rožmarinom. To me še čaka. No, jaz čakam. Bistro je pač tak, podnevi se tam malica in kosi, pije kavo in čaj, bere časopise in klepeta. Predstavlja en fin kotiček za malico med službo, odlično mesto za pomenke in zmenke, kjer so dobrodošli tudi kužki. Lahko pa samo opazuješ lepe ilustracije Mete Wraber, se zabavaš ob skodelicah Polone P in občuduješ Darjino zgodbo. Toplo priporočam!

PREBERI