SLIDER





o n l i n e
Prikaz objav z oznako o n l i n e. Pokaži vse objave

5DNI5DARILC: FENSIŠMENSI

torek, 21. maj 2013

Torek je in na vrsti je darilce številka dve! Mislim, da denarnico na fotografiji vsi v hipu prepoznate, prišla je namreč iz delavnice FENSIŠMENSI. Da je Anino darilce zraven, sem še posebej vesela. Ne le, ker je bil prav Fensišmensi najbrž prvi lifestyle blog pri nas, njene izdelke, fotografije in estetiko nasploh smo vzljubili vsi in, vsaj zame, Fensišmensi predstavlja ideal male blagovne znamke - kvalitetna izdelava, lep in izviren dizajn, domišljeni detajli, embalaža ... Vse štima! In zdi se mi, da bodo kmalu na voljo novi izdelki, zato ne pozabite sem in tja pokukat v trgovinico. Če pa si sluuuučajno;) želite tole lepotičko s fotografij, ne pozabite napisati komentarja pod objavo. 
Še vedno pa se seveda lahko potegujete tudi za darilce številka ena - spomin Teja Ideja. Jutri pa že sledi novo presenečenje.  Za kaj smo tako dobrodušni, pa preberite spodaj:

5DNI5DARILC: TEJA IDEJA

ponedeljek, 20. maj 2013

Ponedeljkovo darilce za Pepermintov rojstni dan je podarila TEJA IDEJA. Prav tista Teja iz Pepermintovega intervjuja pred skoraj dvema letoma, ki je od takrat nam v veselje začela oblikovati tudi krasne izdelke za igro, dom in zabeležke (saj poznate njen spomin, deščice, podstavke in zvezke, ne?). Prav lesen spomin je prvo darilce, ki si ga lahko zaželite tako, da pod to objavo zapišete komentar. Hvalo lahko pojete Teji Ideji (recimo na njenem FB) in njenim izdelkom, lahko pa samo poveste, da na Koroškem sije sonce. Ker je rojstnodnevni teden, je dovoljeno vse. Pa srečno!

*Morda pa se petim giveawayem pridruži se kakšen in bomo boj za darilca še malce podaljšali :)

ONDU / LESENI FOTOAPARATI

torek, 14. maj 2013

Če se spomnite, sem o ONDU že pisala, ko sem predstavile keramiko in kupole izpod Elvisovih rok. To pa ni vse, kar ta fant počne, že nekaj let namreč izdeluje tudi preproste fotoaparate iz lesa, t.i. PINHOLE CAMERAS.
Za uspešno in številčnejšo izdelavo fotoaparatov Elvis zbira sredstav tudi prek Kickstarterja. Če želite podpreti ta zanimiv projekt, donirajte kak cekin ali pa glas o Onduju razširite naokoli. Morda vas prepriča zgodba o Elvisu, Onduju in pinhole fotoaparatih. V filmčku se lahko prepričate tudi o tem, da lesene škatlice tudi zares ponujajo mini ambient za ustvarjanje edinstvenih fotografij.

TREND / FLAMINGI

sobota, 11. maj 2013

Flamingoti (sori, flamingi mi ne gredo izpod tipk) so zadnje čase povsod. Kako ne, ko pa so tako čudoviti in spominjajo na vroče poletne dneve, turkizne bazene, pisane kopalke, palme in sladoled. Pa kokakolo iz stekleničke. Zadnjič sem jih občudovala v IKEI, prejšnji teden pa sem si v H&M kupila plastikfantastik tošl, s potiskanimi flamingoti, seveda.  H&M pa ima letos v kolekciji HOME (še vedno ne vem, kaj čakamo, da je nimamo tudi pri nas) še kar nekaj zadevic z motivi teh prelepih ptic. Pa IKEA tudi.
Flaminge pa najdemo tudi na oblačilih in dodatkih. Posvojila jih je Tori Burch, ki jih ima na kar veliko kosih. Meni pa so še posebej všeč ti vintič plakati, zelo Miami. Več o izdelkih na kolažu pa na Polyvoru. Jutri pa pokažem še mojo torbico. Že prejšnji teden sem namreč fotografirala nov DIY projekt, pa sem se cel teden odločala, ali naj ga objavim. Danes sem vse skupaj pofotkala malo drugače in veliko bolj Pepermintasto. Jutri!

ALMIN ČAJ

nedelja, 21. april 2013

Včeraj popoldne sem med obiskom sosednjega deska v službi na mizi odkrila tole lepo pakungo. Enostavno sem si jo morala izposoditi za en dan, jo pofotkati in pokazati širnemu svetu. Gre za pomlajevalni čaj Alme M. Karlin, ki je del linije spominkov, ki jih prodajajo v Pokrajinskem muzeju Celje (poklikajte po spletni muzejski trgovinici). V izbiri, ki jo ponujajo naše muzejske trgovine (v enem sem namreč kratek čas delala in si ogledovala plišaste igrače in spominke, narejene v tujini - ?), je Almin šopek prav osvežujoč, lep na pogled in tudi praktičen. Kartonska embalaža čaja je potiskana z Alminimi skicami in zapisi in je naravnost čudovita. Nič, jaz bom tole danes popoldne odnesla nazaj na uredništvo, sem pa spet odkrila razlog več za izlet v Celje. Tudi razstave Poti si še nisem ogledala, Alma je bila res izjemna ženska.

DIMENSION TWO / INVAZIJA LONGBOARDOV

petek, 19. april 2013

Lepotci, a? Zadnjih nekaj letnih časov se na naše ulice zgrinja prava invazija longboardov. Da smo si na jasnem, Pehtranov Gašper se je z njim v službo vozil že pred leti, vsaj zdi se mi, da tisto ni bila navadna rolka :) Skoraj poletna pomlad je na plano zvabila tudi frišne zaljubljence v to ležerno izgledajoče prevozno sredstvo, za svojo akcijo pa jih je posvojil tudi Orto, ki razpisuje oblikovalski natečaj in lonboarde tudi renta. Ampak to je že druga zgodba, saj danes predstavljam slovensko znamko longboardov DIMENSION TWO. Oblikovani in izdelani so pri nas, narejeni iz domačega bukovega lesa, videti pa so zelo stajliš. James Bond bi ziher izbral DTWO longboard (še nekaj dni vas čaka lep popust), se vam ne zdi?

VERTIGO BIRD / POP UP KATALOG

četrtek, 11. april 2013


Zadnje čase je koncept pop up zadev nadvse v modi. Označuje dogodke ali druge instalacije, ki se na določenem mestu pojavijo precej nepričakovano in trajajo le nekaj ur, morda dni in tednov. To so lahko kulinarični dogodki (se spomnite pop up restavracije Dada?), stojnice, umetniške prezentacije ali nastopi in podobne zadevščine. Tako smo jeseni lahko uživali v dogodkih v PopUp domu, konec marca in v začetku aprila pa v Mini Doma, sicer marketinškem, a lepo izpeljanem tritedenskem dogajanju, ki je ponudilo kar 21 dogodkov v 21 dneh. In ravno v mini loftu sem en večer klepetala z Milanko Fabjančič in Tejo Kleč, med drugim pa izvedela tudi za projekt, ki sta ga ravno finiširali za VERTIGO BIRD. Pop up projekt, ki je malce drugačen od zgoraj opisanih in bolj soroden izvornemu pop up konceptu, ki ga poznamo iz otroških slikanic - to so tiste, pri katerih med obračanjem listov pred nami vstajajo 3D podobe.
Novoletna voščilnica Vertigo Bird, oblak oziroma senčnik za luč.
Več o zanimivem projektu, ki je pravzaprav katalog novosti blagovne znamke Vertigo Bird, mi je povedala Teja. Vsako leto pri VB razvijejo in izdelajo vsaj pet novi lučk, do milanskega sejma pa novosti obelodanijo. Silvo Kačar, direktor podjetja, se je letos odločil presenetiti s prenosljivo sejemsko postavitvijo - pop up katalogom. Teja in Milanka sta novosti postavile v nebeške višave, saj sta že novoleno voščilnico za Vertigo Bird oblikovali kot oblak, ki ga je vsak prejemnik lahko sam sestavil v posodico ali senčnik za žarnico. Pri oblikovanju videa, ki si ga lahko ogledate zgoraj, je Teji in Milanki pomagala tudi Ema Hana Kačar. Izvirno, lepo in domišljeno. Veliko uspeha v Milanu!

BEJZBOLSKE JOPE

torek, 2. april 2013


Ko sem bila osnovnošolka, smo bili vsi zaljubljeni v sivo-rdečo bejzbolsko jopo, ki jo je nosil naš stric Dami. Z vsi mislim sebe, brata, sestro in sestrično. Komaj sem čakala, da jo preraste (čeprav je takrat stric najbrž že zdavnaj nehal rast:) in sanjarila, da jo bo dal prav meni. Haha.Vsakič smo mu težili, dokler se nas ni enkrat naveličal, jo slekel in nam jo dal. Nam trem. Še zdaj jo imamo in visi na hodniku, napol preperela.

Takšni in drugačni bomberčki že nekaj sezon napovedujejo svojo vrnitev in jaz ne bi mogla biti bolj vesela. No, bila bi, če mi ne bi bile vse moške jope, večje od S, nesramno preširoke. Ženski modeli so vsi po vrsti prekratki, takale jopca pa mora, če nisi ravno prekla, prekrivat vsaj pol riti. Svojo sem vseeno našla pri fantih, še lepšo pa ima moja mlajša sestrica in sva že zmenjeni za izposojo (naskrivaj pa računam, koliko € naj ji ponudim zanjo). Za te jopice je značilen stisnjen patent, lahko so na zadrgo ali knofke, povsem športne s številko ali črko, prvo pravilo pa seveda pravi, da so rokavi drugačne barve kot telovnik. Fešnvik je za vogalom in evo, jaz bom tam v svoji varsity jopci. Mogoče celo na salonarčke :)

INTERVJU: ZLATO JABOLKO

ponedeljek, 18. marec 2013

Med urejanjem tokratnega intervjuja sem razmišljala, katero od omamnih fotografij naj postavim na začetek. Težko je namreč razmišljati o čem drugem kot o tortah, kolačih in pitah, če je tvoja naloga izbirati fotke, ki so poleg vseh dobrot ozaljšane še s čudovito keramiko. Kot vidite, je zmagala pita, ki boleče spominja na lahkotno poletje. Zares zadovoljna/srečna/vesela/ponosna sem, da lahko po toliko in toliko letih, komentarjih in duhovitih iskricah, s katerimi naš blogerski svet  zasipa Matilda, na Pepermintu predstavim njen projekt. Čaki, čaki, Matilda? Ja, prav ta. V resnici ji je ime Alenka, njeni ne-sestri, ki jo prav tako že dobro poznamo, pa Davorka. In skupaj sta se lotili okusnega, drznega, ljubezni do življenja in uživanja polnega projekta, ki sliši na ime ZLATO JABOLKO.
Torej ... Začnimo na začetku. Kako sta se sploh spoznali, se spoznavali ter ugotovili, da bi lahko nekoč pa nekaj ustvarili skupaj? 

Spoznali sva se davnih 17 let tega, na odru, kjer je Davorka ustvarjala igre in jaz sem uživala v tem, da so njene zamisli zaživele tudi v kostumih, šminki in prostoru ... pa si nisva bili ravno simpatični na prvo žogo! Iz gledališča se je najino prijateljstvo preneslo v resnično življenje. Ker sva se velikokrat radi podružili po službi, sva kmalu začeli ugotavljati, da v bližini ni prostorčka, ki bi naju očaral tako kulinarično kot s sproščenim ambientom in v obupu sva si zamislili najino namišljeno The Kuhinjo, kjer  bi  dišalo po finih juhah, na pultu bi se bohotile pite, naši prijatelji bi uživali v dobri glasbi pod lepim lestencem, s knjigo v roki in v kredenci bi se svetili kosi keramike, žlahten izbor knjig in beležnic (še sedaj imam skico tlorisa in detajlov) in po skupnih izletih in potovanjih je bila ta žalost in želja po prijetnem in lepem  še močnejša ... in ker se iz malega rodi veliko je sedaj na vrsti projekt Zlato Jabolko. 
Si morala Davorko dolgo prepričevati, da pa res dobro peče in da res ne sme tega zadrževati le za ozek krog ljudi?
Davorka je od zmeraj gostiteljica najhrupnejših najfinejših druženj, njena velika fusion družina je malček tudi moja in je njena kuharska ustvarjalnost in nadarjenost nekaj tako naravnega, da se okrog tega ni nikoli postavljalo vprašanj. Ona je Tista, ki peče, to je nekje v rangu; eni šepetajo konjem, eni tečejo z volkovi. Eureka pa se je zgodila, ko je pripravila prvo čokoladno pito z gozdnimi sadeži in je nastala množična histerija ... no, to je bil znak. In družina je bila dobro leto hvaležni poskusni zajček, da se je izoblikoval prvi klasični seznam ZJ.
In Davorka ... Od kod ta ljubezen do ustvarjanja dobrot? Preizkušanja receptov in iskanja novih kombinacij?
S približno devetimi leti sem že brkljala po loncih in skledah in mi je mama (ki ji kuhanje ni ravno dišalo) kar prepustila kuhinjo in tako so se začele moje kuharske izkušnje. Začela sem preizkušati recept za receptom tudi v peki in moja številna, apetita polna družina je bila hvaležna klijentela. 
Nato se je zgodilo življenje, kariera in peka je postala redkost, vendar sem se vedno znova nekako "vračala" k loncem in pekačem. Kombinacije pa... no, šlo je bolj za trenutni navdih in tudi malce kuharske mode, ko smo se začeli oddaljevati od tradicionalnih, preizkušenih okusov in naenkrat smo vsi mešali skupaj divje kombinacije. Zame je bil ta navdih Jamie Oliver, njegov joie de vivre v  loncih (a ni l'vely!) me je potegnil v svoj vrtinec, znova sem začutila potrebo po kulinaričnem ustvarjanju in začela razvijati svoj čut za to, kar mi diši in mi zbudi brbončice.
Alenka - kako bi opisala Davorko?
Davorka žari, pa ne le ko ima 40 vročine, enostavno ima neko karizmo, na katero ljudje padajo, je tornado z veličastnimi diplomatskimi sposobnostmi in marsikdaj sem pri njej na zasebnem  treningu zaradi moje black and white and  no gray duše. Je rojena vodja, ki bo naučil nilskega konja leteti in mu hkrati vcepiti prepričanje, da je to najbolj naravna zadeva v njegovem življenju. Kot se za take dive spodobi, je tudi Big Drama Queen v najžlahtnejšem pomenu besede. Ne poznam osebe, ki bi bila tako altruistična in zaupanja vredna. Ja, tako si človek zamišlja prijateljico za vse življenje. Jaz ji preprosto rečem, da je moja najljubša in edina ne-sestra. 
 
Davorka - kako bi opisala Alenko?
Alenka je moja sestra po duši, tako drugačna od mene, da sva skupaj lahko samo dobra kombinacija. Alenka potrebuje svojih 5 minut (mesecev, let...) da preuči vsako (novo) situacijo, nato potrebuje naslednjih 5 minut, da to v miru analizira in se psihično pripravi na vse možne (najčrnejše) scenarije, kar mene, ki včasih delam 5 stvari hkrati in reagiram nagonsko, še preden možgani sploh oblikujejo misel, včasih nervira in verjamem, da je nervoza zaradi te glavne karakterne razlike  obojestranska. Zato pa Alenko zanima vse in s tem mislim VSE, kajti ona je na tekočem z vsem; s trendi, z dogodki, modo, politiko, filozofijo. Njeno največje bogastvo pa je vsekakor njen čut za estetiko, za vse lepo, ki zanjo pride v vseh oblikah.
Kako in kdaj je vzklila ideja o Zlatem jabolku? Kako se je razvijala in koliko poguma je bilo potrebnega za končni: "No, pa dajva!"?
Ideja o Zlatem jabolku se je kalila precej časa, vedno bolj za hec. Zaradi stresnega življenja sem se znova začela zatekati k mojim skledam in pekačem in niti sama se ne spominjam več, kdo je pravzaprav prvi izgovoril tisti usodni stavek: "... to bi morala prodajati." Začelo se je z občasnimi naročili prijateljev, nato so občasno poklicali tudi prijatelji prijateljev, nato pa tudi ljudje, ki jih pravzaprav nisem poznala in vsi so imeli enako pripombo: "Morala bi odpreti slaščičarno."  Sčasoma so me začele popadati zoprne misli kot "kaj pa, če bi...?" In tako se je začela ideja za hec počasi spreminjati v tisto zares, pogum  je med raznimi pogoji, zapleti, HACCP sistemom in še marsičem večkrat izpuhtel kot jutranja meglica, vendar se je na srečo vedno znova vrnil in počasi je nastala delavnica dobrot.
(Alenka) Da dodam svoj moment; črpalka na avtocesti, tankanje, jaz grem po kavo in mimogrede mi ljuba sestrica navrže: "Kapučino bom  -  mislim o ideji  se morava resno pogovoriti, ker potem poti nazaj ne bo in delali bova kot kameli, nič spali in na relaks ob sobotah pozabi in a ti veš kaj to pomeni, dobro premisli, ker želim tvojo potrditev, ne da boš po treh tednih rekla, da greš v petek v kino namesto v kuhinjo, ker brez tebe v to ne grem ..." Vse v enem stavku. Dokler  sem prišla do avtomata za kavo mi je bilo jasno, da je vrag odnesel šalo. Do Ljubljane sem bila čisto tiho. Pa tudi spala sem bolj slabo tisto noč. Porka miseria, petki in sobote...!!!!
Kakšen je vajin koncept, vajina filozofija, slogan? Skratka: kaj, zakaj in za koga?  
Zlato jabolko, pravljica s sladkim koncem.   

Pečemo sproti, po navdihu, s kančkom provokativnosti in veliko ljubezni. Za vse tiste, ki si želijo polnih okusov, ki vedo, koliko časa je potrebno za ročno narejeno dobroto, za tiste, ki uživajo v hrani tudi preden jo poskusijo, skratka za uživače.  

Izogibamo  vsem aditivom, škrobu in raznim drugim dodatkom, če gre, se izognemo tudi pecilnemu prašku in raje uporabimo sodo. Vse dišave so naravne in če je le možno, je sadje sezonsko, kar nekaj pa ga priroma z Mirčetove njive v Strunjanu. 
Kako sta se lotili ustvarjanja "blagovne znamke",  se domislili imena, kakšna je zgodba za logotipom? Pa tudi - kako so porazdeljene vajine vloge?
Viharili sva možgane ob vsakem druženju, meni se je prikazovalo  drevo, ker  pa je Davorka pragmatična oseba,  ki ima trženje v obeh mezincih je želela manj simbolike in več direktnega nagovora. Med enim od poležavanj pod češnjo ob čaši malvazije in gledanjem v nebo je skočilo ven zlato jabolko. Bilo je všeč obema; sadež, obilje, pravljičnost, sončnost, zadovoljstvo in logo se je nato zgodil tako naključno, kot se za pripovedko spodobi. Na fantastičnem blogu Kaje Zalokar sem "zadela" darilce, personalizirano štampiljko. Kaja, ki je tak multipraktik, da nas običajne ljudi kar boli, je imela proste roke in tako v eni potezi oblikovala (kot je povedala) ta prekrasen jabuček s svetlečo kronico.  Ko sva ga zagledali, je bilo to to. Colpo di fulmine.  Kaja je bila naše tretje oko. Hvala Kaja.
Davorka je la Maestra,  tista, ki obvlada skrivnosti kuhinjske kemije, Alenka pa skrbi za lepo, za inspiracijo …
Kakšna je vajina ponudba? Imata že svoje THE kose, vedno ponudita kaj novega ali ostajata zvesti preverjenim okusom?
Slastne pite, dišeči kolači, mehki piškoti... Repertoar dobrot se spreminja v skladu z navdihom, vremenom, trendi in seveda povpraševanju. Absolutni The kos je famozna čokoladna pita, prodajni hit pa začinjeni korenčkov kolač. Vsakič ponudiva vsaj eno novost in smo tudi veganom in presnojedcem prijazni. Če pa si kdo zaželi "odbite"  torte, bo potrkal na prava vrata.
Kako poteka vajin običajen dan/večer/noč, preden pride prodajni dan? Kje je moč dobiti in poizkusiti Zlato jabolko?
Po službi se dobiva v delavnici, ena ali druga poskrbi za prigrizek in čašo rujnega, naštima se glasba in pogleda seznam… in ples se začne...Nekje okoli uro po polnoči poliževa prste in čez 5 ur zazvonijo budilke. Ob 8ih sva žareči za stojnico na koprski tržnici pod palmami, če je sonce je to fina dodana vrednost. Trenutno je koprska tržnica naša edina gostiteljica, seveda pa se lahko z našimi dobrotami razveselite kadarkoli, le naročilo je treba oddati.
Kaj pa embalaža in transport? Imata v mislih tudi to?
Embalaža se nama zdi pomemben del zgodbe in ni bilo tako enostavno dobiti pravo.  Vedeli  sva, da ne bo plastična in na srečo zelo hitro našli dobavitelja, ki je zadovoljil vse najine želje in potrebe. Danes naši kupci odnesejo domov dobrote v ličnih kartonskih eko  škatlicah in vrečkah.
Transportna logistika je trenutno še v razvoju, vendar se z vsakim naročnikom posebej dogovorimo, če potrebuje dostavo.
Alenka, zate vem, da si na spletu zelooo domača in da imaš v malem prstu vse sorte blogov. Je tudi z Davorko tako? So vama food blogi v navdih? Bi/bosta pisali tudi svojega? 
Meni so food blogi  v velik navdih in imam pri ZJ strokovni naziv virtualne raziskovalke lepega, medtem, ko v 3Dd življenju nabiram lepe knjige, lepe krožnike  in fotografije. Davorka je seveda tudi v tem segmentu čisto prizemljena in ima rada dotik in vonj papirja ter posledično  krasno knjižnico kuharskih knjig. Tudi glede tega je najin dvojec  idealen. Nič nama ne uide tako v resničnem kot virtualnem svetu. In blog bo.
In še ... plani za prihodnost? Tisti kratkoročni in tisti sanjavi ... :) 
Trenutno sva na FBju, kjer poskušava deliti najino zgodbo predvsem vizualno, vendar je to le začetek. Naslednji korak je spletna stran in seveda blog, ki se mi zdi pravi kanal za izražanje  najine  kreativnosti, inspiracij in prijateljstva. Moje velike sanje pa so seveda Davorkina knjiga, kjer bi njeni recepti dobili svoj oder. Davorkine sanje pa, da bo knjigo oblikovala Alenka.
Na horizontu vidiva kavarno – čvekarno - knjigarno … Dreams ... v enem od naslednjih življenj bova imeli mini hotel v Marakešu ali nekje tam okrog, če ne, pa že kje drugje.

© PEPERMINT • Theme by Maira G.