SLIDER





IDEJA ZA OBISK V ZAGREBU • TRGOVINA Z IZLOŽBO, KI SE NENEHNO SPREMINJA

četrtek, 25. julij 2019

Oh, ta Zagreb. Tako blizu in tako daleč, tako domač(en) in tako drugačen. Prvič sem ga obiskala šele pred nekaj (natančneje osmimi) leti, od tedaj pa se vračam vsaj 1x na leto. Tam so razstave, ki jih pri nas ni, pa zanimivi lokalčki, pa tramvaji in koncerti. In Ikea. Moja najljubši ovinek je tisti, ko se po potki spustim s Kaptola mimo hiše z najlepšo, skoraj črno fasado in navzdol po Dežmanovem prolazu. Na kavo in tortico na vrt kavarne Velvet, mimo izložbe najlepše cvetličarne (najbrž bi mu bilo bolje reči floristični studio, saj je res nekaj posebnega) Šekoranja in obvezno še čez cesto k Ani. 
Z LJUBEZNIJO, ANA
Anin studio/prodajalno sem na Pepermintu že predstavila. Ana Tevšić Nauković je grafična in industrijska oblikovalka, ki ustvarja na številnih področjih, njen studio pa je središče ali pa križišče vsega. Že tako je poseben prostor, tako lep in svež in poln čudovitih reči, izložbeno okno pa je sploh nekaj neobičajnega. Ana namreč že nekaj let dvakrat mesečno na veliko okno nariše novo ilustracijo. 
NEKAJ, KAR JE ČISTO NJENO
Anin studio je pred kratkim obeležil peto obletnico. "To mi res veliko pomeni," pravi Ana. "Neizmerno vesela sem, da lahko to počnem, da je to moje vsakodnevno delo." Njen studio se je, tako kot tudi njeno delo in ime, pod katerim ga predstavlja, v teh letih spreminjal, razvijal, levil. Najbrž zato, meni, ker je tako zelo povezan z njo osebno. "Lahko bi rekla, da sem zrasla, vem, kaj mi je všeč in kaj dela. "Veliko bolj selektivna sem, ko izbiram projekte. V trenutku vem, ali pašemo skupaj." Spreminjal pa se je tudi slog njenega dela: od zelo raznolikega - do zelo minimalističnega - do najbolj "njenega". Zdaj sva povsem usklajena, doda. 

Spremembe so bile vidne tudi v njenem logu, nenazadnje pa tudi v imenu. Najprej je bil –Love, Ana. Ta se je spremenil v monogram –L,A. Zdaj pa delo za naročnike in tisto za svojo blagovno znamko ločila. Prve projekte predstavlja pod imenom –L,A. design studio, njen bolj oseben pogled v zakulisje, vsakdanje utrinke in projekte pa  lahko spremljamo pod All That's New, tudi na Instagramu.
In zdaj nazaj k poslikavam v izložbenem oknu njenega studia. Te so del strategije njene blagovne znamke. "Z mojim dragim prijateljem in oblikovalskim kolegom Dariem Devićem, ki stoji tudi za mojo vizualno identiteo in brandingom, sva sklenila, da bi bile ilustracije unikaten način komunikacije. "Želela sva predstaviti kreativnost, ki je ves čas prisotna v ozadju, v studiu in nastala je nekakšna izložba mojih idej," opisuje Ana, ki je tako izdelke, ki so naprodaj v trgovinici, prestavila iz izložbe v notranjost. 


SKICIRKA, KI JE NA OGLED CELEMU MESTU
Raznolike ilustracije v dobro voljo spravljajo številne Zagrebčane in naključne mimoidoče. Kdaj se kdo ustavi v trgovinici in jim pove, da jim je ilustracija polepšala dan. Ana izložbo na novo poslika vsaka dva tedna, izjema so le poletni meseci, ko ilustracija na oknu vztraja po cel mesec. Koliko se jih je v minulih letih že zamenjalo, Ana ne šteje več, ji je pa neskočno všeč, da lahko to počne - ko se približuje dan, ko mora na novo poslikati izložbo, idej kar ne zmanjka. "So kot moja osebna skicirka, a vsem na očeh, v izložbi studia," pravi. Nedavno je v proces izbire naslednje ilustracije vključila tudi svoje sledilce na Instagramu in bila navdušena nad idejami. 

NAJLJUBŠA? TISTA, KI JO JE PORISALA HČERKA
In katera je njena najljubša izložba do zdaj? Zagotovo ilustracija, ki jo je poimenovala Z glavo v oblakih / Head In The Clouds, ki jo je malce nenadejano ustvarila v sodelovanju s hčerko. "Medtem ko sem slikala na okno, me je v studiu obiskala družina. Ko se je mož s sinkom sprehajal po trgovini, je najina mala punčka stopila k meni in mi povedala, da po njenem mnenju v moji ilustraciji manjka trava." Ana je hčerko spodbudila, da ji pokaže kar sama,  in res je prijela za čopič in začela slikati na okno. "Najbrž mi ni treba poudarjati, da sva bila nadvse ponosna, saj se je dela lotila s takšno lahkoto ... bil je zares čudovit moment, ki ga ne bom nikoli pozabila, saj me je spomnil tudi na to, da je kreativnost moja služba."

Anin studio, prodajalno in najlepšo izložbo v mestu lahko najdete na Dežmanovem prolazu 4 v Zagrebu. 


POZNAŠ TA INSTAGRAM PROFIL? OČARAL TE BO Z ILUSTRIRANO POEZIJO.

četrtek, 20. junij 2019

Pesem. Kdaj le nekaj besed, kdaj nekaj natipkanih strani. Verz, ki te spremlja še dolgo. Misel, ki se vtetovira vate. V nekaj črk skrije vse, kar čutiš. Hočeš. Iščeš. Občuduješ. Imaš rad. Ali vse z nasprotnega pola čustev.

Vsi ne povemo tega z besedami. Morda raje z glasbo. Risbo. Fotografijo. Ali pa smo kar tiho. No, Eva Kosec je za svoj način izražanja izbrala prav poezijo. To pa s pomočjo prijateljice, ilustratorke Maje Rigler, prepletla z ilustracijami, ki zdaj skupaj domujejo na Instagramu, na profilu Ran by the pen.

S PISANJEM UMIRI VEDNO KAOTIČNE MISLI
Vedno zamišljena in z mislimi tam nekje med oblaki - je stavek, s katerim bi Evo verjetno opisali njeni bližnji, sama pa bi se opisala kot "skoraj 29-letna Ljubljančanka, katere velik del srca pripada Torontu, ki točno ve kaj hoče, se na poti do tja kdaj malce izgubi, ampak na koncu vedno najde pravo pot nazaj k uresničevanju svojih ciljev."

Da ji je pisanje blizu, je prvič spoznala v drugem letniku srednje šole, ko se je znašla za tipkovnico in ugotovila, da se v pisanju najde in je z njim našla način, s katerim lahko "malce uredi svoje vedno kaotične misli". Svoje zapise se je odločila deliti s svetom in pred desetletjem svoj blog Eve's breeze odprla javnosti. Blog ta hip miruje, a se Eva k njemu namerava še vrniti. 

VČASIH EN STAVEK PONUDI VES SMISEL
Čeprav je pisala že dolgo in vedno veliko brala, jo je poezija zares začarala lansko poletje med bivanjem v Torontu. "Iskreno povedano sem se v poezijo zaljubila in v njej našla nekatere odgovore, ki sem jih iskala že dolgo," pravi Eva. "Navdušilo me je predvsem to, kako ti lahko včasih en sam stavek ponudi ves smisel in da občutek, da nisi sam."

Odločila se je, da se tudi sama preizkusi v pisanju poezije. "Prvo sem spesnila v parku blizu mojega takratnega stanovanja v Torontu med ležanjem na žgočem soncu, si jo zapisala v telefon, potem pa odšla v knjigarno, kupila prvi zvezek za pisanje poezije, ki me od takrat naprej spremlja kamorkoli grem. Vanj si zapišem vsako misel in ko začutim, te misli spravim v pesem. Teh nedokončanih misli je še polno, a kot pri vsaki stvari, je treba najti pravi čas za zaključek, to pa pride čisto nenapovedano."
POEZIJA + ILUSTRACIJA
Ko se je decembra lani Eva vrnila v Slovenijo, si je zaželela svoje stvaritve deliti z drugimi. Na Instagramu. "Tega si nisem predstavljala drugače kot v družbi ilustracije. Za sodelovanje je prosila prijateljico in nekdanjo boksarsko partnerko Majo Rigler, katere slog ji je bil noro všeč. "Poleg njenega stila mi je všeč tudi to, da ima super ideje za upodobitev besedila, ki ji ga pošljem in ji z veseljem puščam proste roke pri ustvarjanju. Vedno znova me preseneti."

NAVDIH Z VSAKIM KLIKOM
Navdih za pisanje za Evo pride od vsepovsod. "Od krajev, ki jih obiščem, do ljudi, s katerimi preživljam čas, definitivno pa največ navdiha za pisanje pride v bolj težkih trenutkih, ko se spomnim na pretekle situacije in spomine. Pisati o teh, jih spraviti v končno obliko in jih na koncu poslati v svet, mi pomaga in je zame precej zdravilno," opisuje Eva, ki rada prebira tudi druge avtorje, ki jo navdihujejo. 
"Moj najljubši je Rudy Francisco (njegova Love poem me je pravzaprav 'vrgla' v vode poezije), Mayo Angelou vedno z veseljem prebiram, ogromno drugih, veliko pa je tudi Instagram poetov, ki jih spremljam in ki me navdihujejo z vsakim klikom."

Eva si želi, da bi tudi njene pesemi komu pomagale, mu dale vedeti, da ni sam. Ali pa mu samo polepšale dan, v nežni kombinaciji z Majinimi ilustracijami. Zase pa upa, da se nikoli ne ustavi in se še večkrat loti nepoznanega.

ALEXANDER • MARIBORSKI BISTRO V NEKDANJI PRODAJALNI ČEVLJEV

nedelja, 16. junij 2019


Hej, gremo v Maribor? Pred kratkim se je vse živahnejši ponudbi tega mesta pridružil nov bistro. Imenuje se Alexander, do njega pa se lahko sprehodite čez Glavni trg, kjer domuje v nekdanji prodajalni čevljev. Kako všeč mi je, ko kak (pozabljen) prostor na novo zaživi in le malce zasuka svojo scenarij, spoštljivo pa ohranja delčke pretekle zgodbe.

Tako je tudi pri Alexandru, nad katerim z idejno zasnovo, oblikovanjem interierja in kreacijo jedi bdita Ana Flisar in njen mož. Ljubitelja kulinarike, dobre kave in vsega lepega sta želela ustvariti bistro, ki združuje vse troje. Zamislila sta si lokal, ki bo v prijetnem ambientu ponujal bistrojsko ponudbo zdravih zajtrkov, trendi skled / bowls, burgerjev, hladno stiskanih sokov, kavo mikropražarn in craft piva. 
Prenove sta se lotila s spoštovanjem do pestre zgodovine prostora in pri tem številne elemente ohranila. Na tleh sta tako ohranila del starega marmorja, vanj vkomponirala oljen hrastov parket, na nekaterih mestih pa za dodaten zanimiv detajl položila medeninaste paličice. Prostor zaznamujejo tudi oboki in pa steber sredi lokala, ki sta ga prav tako ohranila. 

"Pomembno nama je bilo, da je lokal topel, prijazen. Da se v njem vsi ljudje počutijo res doma," pravi Ana. Toplino prostoru dajejo tudi naravni materiali, še posebej že omenjen masivni hrastov oljen les, ki sta ga uporabila tudi pri izdelavi miz, točilnega pulta, polic in sedišč v ložah. "Čeprav je material zelo občutljiv, se nama je zdel vreden tveganja."

Presenetljiv element interierja je tudi črna strešna kritina, ki sta jo uporabila ob šanku in ki prostoru daje strukturo. "Ker so stropovi v prostoru precej nizki, hkrati pa omejeni z oboki, sva stene ohranila snežno bele. Tako prostor ostaja svetel in svež," opisuje lastnica in kreativna vodja Alexandra. Za dodatno razgibanost so raje poskrbeli z neobičajnimi lestenci,  ki so samo iz enega električnega izhoda razporejeni po celem lokalu. Zanimivost - samo za inštalacijo luči so potrebovali dober teden celodnevnega dela.

Prav posebna zgodba in projekt pa so stoli. Stare stole, med njimi so tudi Kraljevi, sta Ana in njen mož začela zbirati že pred leti, nekatere sta dobila, druge pa kupila po vsej Sloveniji. "Prav vsi stoli v lokalu so reciklirani - prebrušeni, naoljeni, prebarvani. Šolskim stolom sva vdahnila novo življenje tako, da sva jih očistila, prav tako pobrusila in naoljila ter preoblekla v pisan žamet."

Ker jemo tudi z očmi, in ker vpliva Instagrama v letu 2019 pač ne gre zanemariti, sta veliko pozornosti namenila tudi mizam, tako v lokalu kot tistim zunanjim. Polepšala sta jih z mozaikom (idejo sta našla na Pinterestu) in tako ustvarila fotogenično podlago za fotografiranje krožnikov in jedi.  Lokal zaključujeta dve živi in živahni zeleni steni. Trenutno so na njih zelišča in gozdne jagode,    pozneje jih bodo zamenjale rastline, primerne in značilne za posamezen letni čas.
Ob obisku Alexandra boste morda opazili, da v njem ni nobenih reklamnih materialov. Tudi ponudba pa je karseda lokalna in domača. "Vsako jutro na primer hladno stiskamo sveže 100% sokove brez dodanega sladkorja, tudi naša kava je pražena po dogovoru z lokalnim mikropražarjem. Vinska karta je lokalna, ponudba hrane pa lahkotna bistrojska - za zajtrk ponujamo pisane odprte toaste, za kosila in večerje pa zdrave bowle in naše kultne burgerje," zaključi Ana.


BISTRO ALEXANDER
Glavni trg 11 • Maribor

Fotografije: Sami Rahim & Alexander IG

POČITNIŠKE HIŠICE OB KOLPI Z NOVO, PISANO PODOBO

sreda, 24. april 2019

Radi rečemo, da je Slovenija dežela cerkva, pa gradov, vasi, gozdov in jezerc - vse bolj pa je tudi dežela glampingov. Odpirajo se nova in nova letovišča, ki vsako po svoje sledijo konceptu udobnih počitnic v objemu narave. Da izstopajo - arhitekturno ali izkustveno - nosijo raznolike zgodbe, vabijo s posebnimi doživetji in ponudbo. Eno od prvih glamping letovišč pri nas stoji ob reki Kolpi. Na pogled preprostim počitniškim hišicam, obkroženim z drevesnimi krošnjami, so pred novo sezono - letos že drugič - nove pisane srajčice ukrojili izbrani slovenski in hrvaški ustvarjalci.

POČITNIŠKE HIŠKE OB KOLPI Z NAJLEPŠIMI FASADAMI
Eko resort Big Berry Kolpa v okviru projekta Big Berry Art Colony k prav posebnemu izzivu povabi skupino ustvarjalcev. Prvotno naj bi bili to ulični umetniki, streetartisti, so je pa v njihovi koloniji zbrala že pestra druščina kreativcev. V preteklih tednih jih je tam ustvarjalo devet, s še nekaj dodatnimi pomočniki iz Hrvaške, Srbije in Slovenije. 
In kdo je poskrbel za letošnjo, še čisto svežo podobo hišk ob Kolpi? Teja Ideja, Tea Jurišić (Kvar Illustrations), Taja Sever (Kukamkuro), Nastja Mežek, Monika Lang, Meta Wraber, Marko Rop, Dejan Kralj in Anja Polh

BARVE, ČOPIČI, VAJČKI ... PA PRIGODE IN NEZGODE
Hišice so barvali z akrilnimi barvami, čopiči in valjčki. Kot pravi ilustratorka in čarodejka črk Anja Polh, se jim je med delom pripetilo polno prigod in nezgod "z neprijaznim dežjem, saboterskim maskrinim trakom in blatnim terenom," so se pa med ustvarjalnem imeli zelo fino. Na stenah hišk so  nastali raznoliki murali - tako po motiviki kot barvno. Meta Wraber je na primer v svojem muralu združila svoj stil, "svoje kolažne ideje z vtisom, ki mi ga je nekoč pustila Kolpa - počitnice, zabava, sonce."
Posebna ideja muralov pa je, da jih morda naslednje leto prestavijo v katerega od preostalih Big Berry resortov izven Slovenije. Kako so nastajali, pa si lahko ogledate v fotografijah s Kolpe.

Foto: João Sousa + Meta Wraber

PRI ANJI • SKANDINAVSKI BOHO RASTLINJAK

nedelja, 14. april 2019

Tok, tok, je kdo doma? Danes gremo na virtualni obisk k Anji Gorjup, punci, ki jo poznamo po  čudovitih fotkah in izdelanem slogu. Modnem in tistem pri opremljanju doma. Je kreativka, polna zanimivih idej. Med drugim je soustanoviteljica znamke ročno izdelanega nakita Bonjour umetninice in organizatorka in dekoraterka krasnih zabav in boho porok pri Vintič Tetkah.
IDEJA: SVETLO STANOVANJE V SKANDINAVSKEM SLOGU
Če Anjo spremljate na Instagramu, potem so vam nekateri kotički njenega novomeškega stanovanja morda že poznani. Čeprav je danes opremljeno v sodobnem slogu, ki smo ga vajeni s krasnih podob stanovanj na Pinterestu, je bilo stanovanje, preden se je je vanj zagledala Anja, v precej slabem stanju. "Oprema je bila stara in razpadajoča, vendar sta mi veliko pomenila lokacija in balkon," se spominja. Popolna prenova pa ji je ustrezala, saj je lahko tako stanovanje oblikovala po svojih željah. Ker ima stanovanje manjšo kvadraturo, pa je morala precej dobro premisliti, kje bo kaj, in izkoristiti vsak kotiček.
O nekdaj je imela izdelano osnovno idejo o tem, kako bo videti njen domek. Svetlo stanovanje v nevtralnih barvah in opremljeno v skandinavskem slogu. Vse se je začelo s kuhinjo, ki je majcena, zato so jo izdelali po meri. Je nevtralnih barv, pogled pa pritegnejo police, ki so bile Anji od vedno všeč. "Na njih pa naloženih veliko luštnih skledic, dozic … veliko luštnih prčkarij." 
KO ČRNO-BELE ČRTE ZAMENJA BOHO PRIDIH
Tudi ostalo pohištvo je kupila v nevtralnejših tonih, v beli barvi in orehovem lesu. Sprva je več poudarka pri dodatkih dajala črno-belim detajlom, kot pravi, je bila kar malce obsedena s črtami. "Sčasoma pa se je ljubezen do črno-belih detajlov spremenila v ljubezen do naravnih materialov in tekstur … tako sem k čistemu skandinavskemu stilu prilila še malo boho pridiha," opisuje. Tako bi danes stanovanje opisala kot nekakšen skandinavski boho rastlinjak. Rastlinjak zato, ker si stanovanja ne deli le s fantom, ampak tudi z nemalo rastlinami.
PO NAVDIH NA PINTEREST & INSTAGRAM
Pri opremljanju ji je bil v velik navdih Pinterest, kjer je začela zbirati ideje, še preden je sploh razmišljala o svojem stanovanju. V zadnjem času veliko navdiha najde tudi na Instagramu. Tule je seznam nekaterih profilov, ki jih najraje spremlja: @K7909, @hej.mia, @vila_malina, @Sisi,   @hudalukna, @aljaskrt, @anneeeck, @myscandinavianhome, @lena_living, @rebfre, @domsli22 ... Večino pohištva je nakupila v Ikei, po dodatke pa se rada odpravi v številne prodajalne, na primer v H&M Home, Gud Shop, Zara Home, Jysk, Ikeo - v različne spletne trgovine s skandinavskim slogom in manjše prodajalne z luštnimi stvarmi. 

Njen najljubši kos je kovinska Ikeina komoda s predalčki sprutt, ki je ne izdelujejo več. "Rada jo imam ne le zato, ker mi jo je za vselitveno darilo podarila sestra, ampak tudi zato, ker je drugačna, posebna, ker ima 9 majhnih predalčkov za vso kramo, ki jo imam rada." Zelo rada pa ima tudi njen zeleni zen kotiček z lanternami. "Včasih ne vem, ali so lučke super romantične, ali sem že skoraj kot na britofu, ampak meni so všeč," se pošali.

KOŠČEK SVETA, KI JE ČISTVO TVOJ
Saj to je tudi najbolj pomembno pri domu - da je všeč tistemu, ki v njem prebiva. Anji dom predstavlja predvsem toplo zavetje, kjer si lahko čisto tak, kot si želiš biti. "Lep občutek je, ko veš, da je en košček sveta čisto tvoj," pravi kreativka, ki je vedno uživala, ko je bila doma, tudi če je bila sama. "Meni je v mojem stanovanju vedno lepo. Seveda grem zelo rada naokog, ampak najlepše se je vrniti domov, kjer je vse po tvoje, v svoj mehurček." 
In še novička, Anja se kmalu seli v večje stanovanje v istem bloku, zato se lahko že veselimo njenega procesa opremljanja in novih idej. 


NOVO MESTO • PRENOVLJENO STANOVANJE V STAREM MESTNEM JEDRU

nedelja, 10. marec 2019

V Novem mestu, v spomeniško zaščiteni stavbi v neposredni bližini Glavnega trga, je arhitekturni studio Arhein prenovil staro meščansko stanovanje. Želja lastnikov, ki sicer živita v Londonu, je bila ohraniti dušo prostora in s prenovo doseči čim mehkejši spoj starega z novim. 
Najprej so osvežili ogrodje stanovanja: s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo Mesto so zamenjali okna v stanovanju, zamenjati pa je bilo treba tudi večino strojnih in elektro inštalacij. Obstoječi parket so ohranili, dodali pa še en pas novega parketa ob tiku z novim keramičnim tlakom v kuhinju in predprostoru. Stari parket, ki daje poseben čar stanovanju, pa ni edini “zgodovinski” detajl, ki so ga ohranili. Takšni sta tudi opečnata stena v jedilnem kotu in spalnici, ki so se jo odločili ohraniti in jo obnoviti. 
Arhitektki Sanja Zvonković in Erika Šinkovec sta bili postavljeni pred izziv, kako na 50 kvadratnih metrov površine smiselno razvrstiti, zagraditi ali odpreti prostore bivanja - spalnico, kuhinjo, jedilnico, dnevni kotiček in predsobo. Ohranili sta obstoječe gabarite spalnice, ki je s prenovo postala bolje izkoriščena. Preostali del stanovanja so odprli z rušenjem obstoječih nenosilnih sten in s pametno zasnovo notranje opreme je arhitektkama uspelo vanj umestiti vse, kar sta naročnika želela. 
V kopalnico so namesto kopalne kadi umestili walk-in prho, manjšo omarico z umivalnikom pa nadomestili v večjo. Pomemben premik je doživela kuhinja. Na mestu, kjer je ta stala včasih, je zdaj utility s pralnim strojem. Lončeno peč, ki je stanovanje grela nekdaj, so odstranili, saj je zavzemala preveč dragocenega prostora. 
Stare pohištvene elemente so nadomestili z notranjo opremo, ki je izdelana po meri in stanovanju tako dodali pridih sodobnosti. Kljub temu pa sta arhitektki pazili, da končni izgled ni preveč sterilen. V stanovanju prevladujejo nevtralni toni, bela in siva v kombinaciji z lesom. Prostore sta dodatno popestrili z izborom svetil, od visečih do fiksnih in vgradnih v predsobi in jedilnici. 
V predsobo sta, da bi zagotovili kar največ svetlobe, umestili matirana steklena vrata. Predprostor je tako maksimalno izkoriščen z omaramo do stropa in tudi visečimi elementi pri prehodu v kuhinjo, dodatno pa ga poveča tudi ogledalo, nameščeno na kuhinjsko omaro. V kopalnici in kuhinji so se odločili za armature in dodatke v črni barvi, pulti pa dajejo vtis marmorja. 

Ime projekta: STANOVANJE SITULA
Investitor: ZASEBNI
Fotograf: Katja Avbar
Lokacija: Novo mesto
Leto načrtovanja: 2018
Leto izvedbe: 2018
Površina: 50 m2
Idejna zasnova, projekt za izvedbo: ARHEIN (avtorici: Sanja Zvonković in Erika Šinkovec)

TALISIČJE ZVERINICE IZ REZIJE • LUTKOVNA PREDSTAVA, KI JO BOMO GLEDALI TUDI ODRASLI

sobota, 9. marec 2019

V zgradbo Lutkovnega gledališča Ljubljana pod Grajskim gričem sem hodila na moje najljubše študentsko delo v otroški knjigarnici, ki je bila hkrati tudi blagajna LGL (no, je še danes, ampak to ni več ista knjigarna), zato sem bila ves čas na tekočem s tem, katera predstava se postavlja, kdo v njej igra, kakšni so kostumi ali lutke, na katerem odru bo uprizorjena, katera je v tisti sezoni naaajvečja uspešnica (Bobek in barčica) in katera nasploh ultimativni bestseller (Žogica Marogica). 


Delo v knjigarni sem zamenjala za delo v uredništvu spletnega medija in ena od mojih najljubših tem v sklopu kulture so bile prav lutkovne predstave, še več, moj čisto prvi intervju je bil prav z Ajdo iz LGL! Skratka, lutke imajo v mojem srcu prav poseben kotiček. In ko sem pred nekaj meseci na Instagramu (a se ne začne tako vsaka moja objava zadnje čase?) zagledala prikupno lisičko, sem od navdušenja kar zaploskala. Zverinice! Pa kako čarobne!
In premierno uprizoritev bodo Zverinice iz Rezije, s podnaslovom Talisičje, dočakale ravno nocoj na velikem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana. Lutkovna predstava je posvečena stoti obletnici rojstva dr. Milka Matičetova, etnologa, ki je v Reziji, alpski dolini pod Kaninom, raziskoval in zbiral ljudske pripovedi ter jih leta 1973 tudi izdal v zbirki Zverinice iz Rezije. Ta je doživela številne radijske, lutkovne in tudi – te najbrž vsi poznamo, saj so bile del otroštva številnih – televizijske uprizoritve. 

Kot so pred marčevskopremiero zapisali v LGL, je Matičetov veliko slovenskega ljudskega izročila zbral pri pravljičarkah in pravljičarjih na Rezijanskem, priljubljeno gradivo za njihove zgodbe pa so bile prav živalske zgodbe in basni. Neko obdobje so bile v ospredju lisičje zgodbe. Zagotovo poznate najbrž najbolj ikonično med njimi – Tri botre lisičice. In prav od tod izhajajo tri lisičice iz najnovejše lutkovne predstave gledališča pod Ljubljanskim gradom. 
"Naše tri lisičice si v izobilju, dekadentnem uživaštvu in preganjanju časa pripovedujejo talisičje zgodbe," so zapisali v LGL. Od živalskih pravljic iz Zverinic, teh je kar 61, so izbali najbolj "zvitorepne" in jih glede na možnosti vsebinskih preigravanj in povezovanj med seboj združene ali poudarjene kot samostojne enote ter skozi lutkovno uprizoritveno obliko postavljene v samosvojo realnost, še pišejo.


Likovna podoba je delo Tine Dobrajc, lutkovna tehnologa sta Zoran Srdić in Iztok Bobić. Predstavo režira Maruša Kink, dramaturško jo je spletla Tjaša Bertoncelj, glasba je delo Kristijana Krajnčana, oblikovalec svetlobe pri predstavi pa je Jaka Varmuž. Igrajo Aja Kobe, Polonca Kores, Katja Povše in Miha Arh. Predstava je namenjena gledalcem od 3. leta starosti. Zgornje meje seveda ni. In jaz že komaj čakam!
Če vas te krasne fotografije Jake Varmuža niso očarale in prepričale, da se, morda po dolgih letih, spet odpravite na lutke, vas morda premami tale opis. "Predstava gledalcem prinaša duh Rezije, surovost pravljic in njihovo življenjskost – brez olepšav – tako, kot pač je. Takrat in zdaj. Zakoni živalskega sveta odražajo podobo vsakdanjega človeškega sveta in značaja. Nad navidezno preprostimi živalskimi prigodami razgrinjajo vprašanja – kaj danes služi za prispodobo nenehne živalske lakote, lakomnosti in brezmejnega doseganja ciljev?"

© PEPERMINT • Theme by Maira G.