Najbrž morajo vsi prvarčki tega sveta odgovoriti na vprašanje
Kaj boš pa ti, ko boš velik/a? Jaz sem si želela postati cvetličarka. Ker je cvetličarka moja teta in ker je bilo nabiranje šopkov moja najljubša stvar na svetu ob spekulas piškotih, knjigah in sladkih penastih bananah. In še danes nadvse rada šopkarim (dokaz
1,
2,
3,
4,
5).
Svoje prvo delovno poletje sem pri petnajstih preživela na vrtnariji, tipkala naročilnice z latinskimi imeni rož šoferjem Gardenie, zlagala lončnice iz tovornjakov, ki so se ob zgodnjih jutrih pripeljali iz Holandije (vedno Holandije, nikoli z Nizozemske) in vse proste minute hodila po rastlinjakih, prebirala od zemlje umazane nalepke na loncih vseh mogočih rož in globoko vase vdihovala vlažni vonj po zemlji.
Ljudje in zemlja in
Na vrtu sta moji najljubši oddaji in
dokumentarec o gospe Jeleni de Belder Kovačič znam najbrž na pamet. In takoj bi se preselila v tole hiško sredi Botaničnega vrta. Prav tja vas peljem danes.
Tam je namreč od leta 2014 doma
ČAJNICA PRIMULA, pred katero je tako fino posedati in se delati, da nisi le lučaj stran od Grajskega griča, živahne Špice in starega mestnega jedra. Primula je majhna, preprosta, ljubka postojanka sredi priljubljenega sprehajališča, a zanjo se zdi, kot da je še vedno najbolj strogo varovana ljubljanska skrivnost.
Pa pojdimo dvesto let v preteklost, natančneje v leto 1810, ko je bila Ljubljana glavno mesto Ilirskih provinc. Takrat je, po zaslugi obveznega sestavnega dela centralnih šol, nastal ljubljanski botanični vrt, berem v zloženki, medtem ko pod tiso pijem koktejl Primula (bezgov sirup, mineralna voda, limonin sok, limeta, jagode in led).
Ustanovitelj vrta, Franc Hladnik, ga je uspel ohraniti tudi ob prihodu Habsburžanov. Kdaj je sredi vrta zrasla hiška, ni povsem znano. Je pa hiška omenjena v zapisih o potresu leta 1895, ko je bila tudi poškodovana, novo pa so postavili jeseni leta 1897. Vse do danes služi potrebam vrta, v njej pa je svoje mesto dobila tudi Primula.
Ko si boste zaželeli sprehoda med stoletnimi drevesi in skrbno urejenimi cvetličnimi gredicami ter se nagledali zelenja v tropskem rastlinjaku, se le ustavite v Primuli in posedite na romantičnih kovanih stolčkih z blazinami v barvi vijoličastih primul. Med srkanjem čaja, kave ali kakšne hladne pijače se lahko posladkate s sladoledom ali pa s torticami in drobnim pecivom, s katerim Primulo zalagajo dijaki in sodelavci bližnjega
Biotehniškega izobraževalnega centra.
Pssst, moja teta (sestra tiste tete z začetka objave:) tam poučuje telovadbo, zato so tamkajšnje dobrote pogosto njeno darilce ob rojstnih dnevih. Preverjeno slastno, čisto vse! Izdelke lahko kupite tudi v
trgovini Slapek ob vhodu v šolo, še posebej priporočam ajdove piškotke z marmelado.
IŽANSKA CESTA 15
1000 LJUBLJANA
PON-NED 9:00-19:00
