SINJA ELEGANCA V LJUBLJANI • DOM ZA DAMO, KI ŽIVLJENJE ZAJEMA Z VELIKO ŽLICO

SINJA ELEGANCA V LJUBLJANI • DOM ZA DAMO, KI ŽIVLJENJE ZAJEMA Z VELIKO ŽLICO

nedelja, 13. oktober 2019

Čeprav izjemno rada pišem Pepermintove zgodbe, se mi danes zdi povsem nepotrebno v tako perfekten zapis in opis vrivati svoje besede. Le kdo domovanje, ki so ga simbolično poimenovali  Dama, pozna bolje od snovalcev tega elegantnega stanovanja v ljubljanski Šiški, idea:list studia. Uživajte v branju in fotografijah interierja, ki jih je posnel Blaž Gutman.

Ko smo pristopili k oblikovanju interierja v eni od ljubljanskih novogradenj, je bilo stanovanje pripravljeno za vselitev – prebeljeno, izvedeni inštalacijski priključki, položen hrastov lamelni parket in keramične ploščice v kopalnici ter montirana vsa sanitarna oprema. Svetlo stanovanje, orientirano na jugovzhod in severozahod, je bilo projektirano za splošnega uporabnika in tlorisno v veliki meri že vnaprej določeno.

Kako torej oblikovati interier in ga funkcionalno prilagoditi za naročnico s specifičnimi bivanjskimi navadami, hobiji in interesi, ki življenje zajema s polno žlico? Želeli smo, da bi stanovanje odražalo njen duh - uglajenost, sofisticiranost, toplino, hkrati pa bi moralo služiti kot prostor ustvarjanja: vse od šivanja, kuhanja, pripravesladic, sprejema gostov, dela od doma, ki je prepleten v običajni vsakdanjik in hrambe modnih dodatkov ter različnih športnih rekvizitov.

Naročnica je želela stanovanje ohraniti svetlo, na videz toplo, preprosto oblikovano, vanj pa je želela vnesti še nekaj modrine, ki ji je tako ljuba. Zato smo konceptualni navdih iskali v obdobju Bauhausa in v mnogokrat spregledanih interierjih Elieen Gray, v čistih linijah in funkcionalnosti njenih kosov, ki pa so bili kljub temu oblikovani z mislijo na udobje ter z veliko mero ženske elegance in glamurja.

Stanovanje je oblikovano s previdnim preigravanjem praznin in volumnov glede na njihovo funkcijo ter dematerializacijo in maksimizacijo le-teh. Oblikovanje je na ta način konsistentno skozi celotno stanovanje - vsak poln element je uporaben in namenjen točno določeni stvari, vsaka praznina pa je oblikovana z vednostjo, da se lahko kmalu zapolni. Praznine v osnovi funkcionirajo same zase, če pa se v njih naseli lastnici ljub objekt, kot je slika, kipec ali kakšen uporaben kos kot so modni dodatki in obleke, je le-ta postavljen v funkcionalen okvir oz. v kompozicijski kontekst in ne deluje kot tujek.

V bivalnem prostoru smo kuhinjo, ki je bila predhodno zasnovana v obliki črke L, preobrazili v dve vzporedni liniji in tako pridobili dodatne shranjevalne površine. Volumen kuhinjskega otoka sloni na dolgi shranjevalni klopi, ki povezuje kuhinjo in jedilnico, njegova reducirana lahkotnost pa prostor odpira in prepušča svetlobo globoko vanj. Nova orientacija kuhinje in posledično jedilnice omogoča krožno vizualno komunikacijo med kuhinjo, jedilnico in dnevnim prostorom, ki popolnoma ustreza bivanjskim navadam naročnice. Protiutež elegantni kuhinji v dveh odtenkih modre predstavlja pohištvo v hrastovem furnirju. Oblikovanje volumnov in kombinacija barv ter materialov predstavlja izhodišče za snovanje ostalih prostorov, kjer se prav tako v različnih funkcijah manifestirajo enake barve in nalaganje oblik.

V kabinetu so praznine, kjer se nahaja postelja za goste in delovni kotiček, poudarjene z lesenimi linijami, ki se v obliki klopi vizualno nadaljujejo skozi hodnik naprej v dnevni prostor, tam pa se linija manifestira kot omarica pod televizijo. V kopalnici delujejo večji volumni kot vizualna pregrada, praznine pa so zasedli priročni predmeti. Prazen okvir v spalnici odpira svetlobi prosto pot do garderobe, obenem ločuje spalnico od garderobnega dela insluži kot obešalnik ter prostor za vrtljivo ogledalo.

Čiste minimalistične linije smo dopolnili z detajli zaobljenih oblik, ki prostor naredijo bolj eleganten in prefinjen. To se odraža v obliki ogledal v stanovanju, ki imajo dvojno funkcijo - tisto v spalnici sočasno služi kot prostor za shranjevanje nakita na drugi strani, ogledalo v predsobi pa (skupaj z modro podlogo) prekriva instalacijske omarice, služi kot polička za obešanje ključev, poleg tega pa obliskovalca že pri vhodu seznani z estetiko stanovanja in naročnice. 

Razkošen zamolklo moder žamet na zaobljenih tapiciranih hrbtiščih klopi in postelj doda prostoru željeno eleganco, vse skupaj pa še obogatijo skrbno izbrane tkanine v obliki zaves in blazin, ki s svojimi raznolikimi teksturami dodajo prostoru nežen kontrast.   

Nežno oblikovanje, skupaj z ženstvenimi linijami izbranih funkcionalnih kosov, predstavlja kontrast pragmatično zasnovanemu pohištvu in nakazuje estetsko izbiro, ki jasno opredeli identiteto uporabnika prostora – brezčasno Damo.

Avtorji: idea:list studio – Urša Kres, Tina Begović, Urban Pahor (IG + FB)

Naročnik: zasebni

Lokacija: Šiška, Ljubljana

Površina: 62 m2

Leto izvedbe: 2019 

Fotografije: Blaž Gutman

PREBERI

STANOVANJE NA TRŽAŠKI • DOM ZA MLAD PAR (+ MUCA) IN NAJLEPŠI KERAMIČNI STUDIO NA SVETU

STANOVANJE NA TRŽAŠKI • DOM ZA MLAD PAR (+ MUCA) IN NAJLEPŠI KERAMIČNI STUDIO NA SVETU

nedelja, 11. avgust 2019

To je zgodba o iskanju doma mladega para in prava mala saga o prenovi staromeščanskega stanovanja, ki sta ga odkrila precej po naključju in v njem prepoznala vse, kar sta pravzaprav iskala. No, skozi plasti in (kdaj tudi nepotrebne) sloje, ki so jih v prostore skozi več kot stoletno zgodovino hiše prinesli njeni prebivalci in najemniki, sta videla potencial. Ga z občutkom, potrpežljivostjo, posluhom za dediščino in naravo, s pomočjo strokovnjakov počasi začela uresničevati. Videli boste, da stanovanje ni posebno le zaradi skrbne prenove, unikatne razporeditve prostorov in eklektičnega miksa pohištva, osebnih predmetov in hišne muce ... posebno presenečenje in poglavje zase je keramični studio, v katerem ustvarja, predaja znanje in gosti dogodke Anja Slapničar. Spodnji zapis je njen. Uživajte v branju Anjinih besed in v fotografijah Mihe Bratine! 

Po treh letih iskanja manjše hiše nekje v naravi, v bližnji okolici Ljubljane, in po dveh neuspešnih poskusih nakupa – hiške na Zaplani, in stare hiše v Vnanjih Goricah, so se morale želje prilagoditi. Ko so se določili novi kriteriji, se je na tržiščču pojavilo stanovanje. Sprva je bilo listano brez fotografij, le s kratkim opisom in površino. In prav to stanovanje sva potem kupila. Izkazalo se je tudi, da fotografij ni bilo zaradi 'spornega' plesnega studia – za ples na drogu in ravno zaradi tega studia sva se odločila za nakup, saj je bil dovolj velik za bodoči keramični studio. Stanovanje je zadostovalo naslednjim kriterijem: nahaja se v Ljubljani (oddaljeno 20min pešhoje do centra), stanovanje je staromeščansko in dovolj veliko, da ima poleg stanovanja še prostor za studio.

Stavba se nahaja na Tržaški cesti. Začetki gradnje segajo v leto 1887, ko jo je začel graditi premožen ljubljanski krojač. Polovica pritličja je bila namenjena krojaški delavnici, polovica pa trgovini. V višjih nadstropjih je verjetno krojačeva družina bivala, pa tudi delavci in verjetno služinčad, saj je bila hiša precej ogromna in je potrebovala veliko rok za vzdrževanje. Med vojno je je bila stavba nacionalizirana, kasneje denacionalizirana, razkrojila se je na več samostojnih stanovanj, v trenutnih prostorih so se nahajale tudi pisarne od Ilirije, kasneje pa je bilo stanovanje prodano – deloma prenovljeno s cenenimi materiali, kot naprimer plastična okna, neki ruski odvetnici, pod pretvezo, da je to staromeščansko stanovanje. Tudi ona ga je deloma prenovila z nekakšnimi instantnimi rešitvami. Originalni stropi so bili zakriti pod suhomontažnim, katerega stotina nosilcev ni dosti prizanesla originalnemu ometu.

Potencial in dih časa sta se na srečo obdržala, takoj ko si pogledal preko 'knaufa'. Ob nakupu je torej bilo stanovanje dokaj čisto, stene so bile bele, tla so imela neke vrste lamelni parket, del tal je bil oblečen v ploščice. Ko sva se odločila za prenovo, sva želela, da se jo izvede celostno. Kar nekaj časa je bilo namenjeno iskanju navdiha in stila. Z arhitektko Sanjo Premrn smo zasnovali moderno opremljeno stanovanje, ki ima staromeščanske elemente, ki se dopoljujejo z minimalističnimi, a naravnimi kosi. Neoklasična fasada, secesijske note so bili prve točke za korelacijo stranovanja. Še večja povezanost s preteklostjo pa se je zgodila čisto po nesreči, ko se je v studiu popravljal del odstopljenega ometa za zadnjo steno. Pod njim se je po naključju pokazala stenska dekoracija, stara okoli 100 let, narejena s tehniko barvanja z valjčkom ali šablono. Pravzaprav sta bili vidni dve različni dekoraciji – pasovi s slovenskimi nageljni v zemeljskih odtenkih ter čezenj zeleno beli cvetovi, kasnejše, povojne dobe. V to dekoracijo se je na sredino stene zarisal krog in tako je nastalo sonce, okno, ki se povezuje s preteklostjo stavbe.

Sprva smo se odločili za prenovo stanovanjskega dela, studio pa naj bi na prenovo počakal še par let. Zaporedje dogodkov v družini pa je obrnilo načrte na glavo, studio se je pričel obnavljati kmalu za tem, ko se je stanovanje končalo. Razlog za to je bil gozd v lasti družine, ki se je pričel prodajati z namenom izgradje tretje razvojne osi. Čez gozd je bila projektirana cesta. Od nekdaj sem si želela uporabiti domač les, ki je rastel v tem gozdu. Oče se s tem lesom ni hotel kaj dosti ukvarjati, pravzaprav je že skoraj podpisal pogodbo za prodajo zemljišča skupaj z gozdom na njem. Težko ga je bilo prepričati, da se drevesa najprej poseka in šele nato proda zemljišče. Lansko poletje se je tako začel projekt sečnje gozda, kar je za sabo prineslo tudi vprašanja, kako se les shrani in kam. Pričeli smo z raziskovanjem področja sečnje in gozdarjenja, s keterim nismo imeli nikakršnih izkušenj. Prebirali smo članke, knjige, se pogovarjali s strokovnjaki, mizarji, arhitekti, izvajalci sečnje in žagami. Na koncu smo veliko pomoči pridobili od mizarja Mateja Likarja, ki nam je pomagal pri izračunu količin. Velika zahvala gre tudi vodji Gozdnega gospodarstva Novo mesto, ki nam je prijazno razložil, da ne moremo obdržati vseh smrek, ker začnejo v našem podnebju propadati po letu dni. Obdržali smo le toliko smrekovega lesa, kot ga je bilo potrebno za prenovo studia, ter okoli 20 m3 lepših hrastov. Vse hlode smo nažagali na plohe in deske. Hrast se sedaj počasi suši v vinogradu na Trški Gori, smreka pa se je preoblikovala v pohištvo studia. 

Prenova studia se je pričela 18. februarja in končala 31. maja na večer, tik pred otvoritvijo razstave. Želeli smo, da studio zadosti naslednjim kriterijem: 

- pohištvo je izdelano iz domače smreke, 

- ima visok, originalen strop višine 4.2m, 

- je svetel, 

- ima razstavni in delovni del, 

- stene ima oblečene v glino, vsi ostali dodatki so narejeni iz tajnostnih in naravnih materialov, 

- vsebuje minimalno količino plastike.

Sodelovali smo tudi z Gnezdom, centrom sonaravne gradnje, kjer smo pridobili večino materialov za stene in strop. Stene so bile pobrušene, odstranjeni so bili vsi prejšnji sloji premazov. Nanesel se je apneni omet, ki je narejen iz skoraj identičnih materialov, kot so narejeni originalni stari apneni ometi. Omet je pobarvan s glineno peščeno barvo Nativa, ki je nastala v sodelovanju podjetja Jub in Gnezda. Glineni barvi se je dodal kremenčev pesek iz podjetja v Prekmurju za poudarek teksture. Suhomontažni strop se je odstranil. Odstranil se je tudi preveč poškodovani originalen strop, ki je bil pripet na trstiko in lesene letve. Pripeta je bila nova trstika, nanjo pa se je nanesel 1.5cm debel sloj glinenega oz. ilovnatega ometa olivno zelene barve. Razsvetljava je bila zasnovana s pomočjo podjetja Forma svetila.

Nastal je svetel, topel in zračen prostor, popolnoma obdan z naravnimi materiali, na katerega smo ponosni in za katerega smo hvaležni.

TLORIS stanovanje + studio

Arhitektura: Sanja Premrn

Fotografija: Miha Bratina 

PREBERI

PRENOVA STANOVANJA V LJUBLJANI • ŽIVAHEN DOM ZA MLADO DRUŽINO

PRENOVA STANOVANJA V LJUBLJANI • ŽIVAHEN DOM ZA MLADO DRUŽINO

nedelja, 23. december 2018

Po objavi stanovanja v Stari Ljubljani smo se pretekli teden s prijatelji pogovarjali, kako redko se zaveš, da se v hišah in blokih, mimo katerih hodimo vsak dan ali pa tako slučajno, ko hitimo skozi mesto, odvijajo življenja, kuhajo večerje, pospravljajo igrače, vrti muzika ... Ko sem šla tisti večer peš domov, sem na nasproti strani ceste pod velikimi platanami skozi velika osvetljena okna zagledala krasen prizor. Skozi eno okno, ki so bila kot okvir slike, sem videla žensko in deklico. Smejali sta se in obešali okraske na veliko jelko, segala je vse do stropa. Par korakov naprej, drugo okno. Moški je stal nad mizo in, če sem v tistem hitrem momentu ujela prav, odvozlaval verigo lučk za na smrečico. 

Fotografije: Teodor Hribovšek

Objave o stanovanjih, ki jih prebiramo v revijah in na spletu - tudi te, ki jih tako rada pripravljam, vi pa berete na Pepermintu - pogosto ne prikažejo te domačnosti. Seveda, odpreti vrata svojega doma neznancem terja premislek in pogosto fotografije nastanejo na pobudo arhitektov ter avtorjev interierjev kot del njihovega portfolia. 

A kdaj, tudi tokrat, mi je ta anonimnost še posebej všeč. Skelet pohištva, razporeditev prostorov, (p)oseben predmet tu in tam, to, kar vidimo na fotografijah ...  Je le poligon za življenja, ki polnijo stanovanja. Vsak dan, iz dneva v dan, ko arhitekt zaključi z delom in fotograf odide. 

Današnja objava je spet prava poslastica za ljubitelje lepih interierjev in domišljenih prenov. Pred prenovo je bilo to staromeščansko stanovanje neprimeren dom za mlado družino. Arhitektka Brina Vizjak je zato dodobra zasukala zastarelo začrtano stanovanje s prehodnimi sobami in dolgim hodnikom. 

"Z rušitvijo vseh nepotrebnih sten, ki so prej ločevale prostore, je nastala krožna pot skozi stanovanje," opisuje arhitektka. Bivalni prostori se zdaj povezujejo skozi svetel balkon, ki je po novem dostopen tako iz kuhinje kot tudi iz dnevne sobe. Slednji karakter daje rožnata (ali je to marelična, kaj pravite?) omara.

Konci tedna so v tem domu pogosto v znamenju kuhanja in druženja s prijatelji, zato so kuhinjo z jedilnico premaknili v večji prostor. Kuhališče je postavljeno tako, da ima kuhar lep razgled na mesto skozi krošnje dreves in je hkrati del družbe. Velika shranjevalna omara na drugi strani skriva visoke elemente, hkrati pa ločuje bivalni prostor od intimnejše spalnice, ki je skrita za vrati. 

Na sredini stanovanja so ohranili otok s kopalnico. Čeprav je majhna, so vanjo umestili kopalno kad, izhod na balkon pa nadomestili z oknom, skozi katerega lahko stanovalci zvečer med kopeljo opazujejo zvezde. 

Na obeh skrajnih koncih stanovanja sta, umaknjena pred živahnim ropotom bivalnega dela, otroška soba in spalnica. Stik z zunanjostjo in mestnim utripom, daje majhen, a dragocen balkon, pred prenovo skorajda skrit pred uporabo, danes tudi povezovalni prostor med kuhinjo in dnevno sobo. In krog je sklenjen.

STANOVANJE AB PREJ IN POTEM

PREBERI

PREJ IN POTEM • NOVA ZGODBA SREDNJEVEŠKEGA STANOVANJA POD LJUBLJANSKIM GRADOM

PREJ IN POTEM • NOVA ZGODBA SREDNJEVEŠKEGA STANOVANJA POD LJUBLJANSKIM GRADOM

nedelja, 16. december 2018

Mlada kozmopolitanska družina je ob nakupu stanovanja v samem osrčju stare Ljubljane želela dom, ki bo služil sodobnemu načinu življenja ter odražal njihovo dinamično energijo in ljubezen do lepega. Za pomoč pri prenovi so se obrnili na arhitektko Nino Štajner, ki je v orignialnih značilnostih stanovanja videla videla velik potencial ter jih v veliki meri vkomponirala v novo podobo domovanja. 

STANOVANJE V SREDNJEVEŠKI HIŠI POD GRAJSKIM HRIBOM

Stanovanje se nahaja v večstanovanjski stavbi pod grajskim hribom, katere izvor datira v srednji vek in je bila temu primerno večkrat prezidana in obnovljena. Dvosobno stanovanje s površino 90m2 se ponaša tudi z zasebnim atrijem, ki je dobesedno vkopan v grajski hrib in ponuja mirno zavetje pred mestnim vrvežem. 

Ena glavnih slabosti v stanovanju je bila slaba naravna osvetlitev, saj se stavba z okni odpira le na atrij. Druga pomanjkljivost pa je bilo pomanjkanje shranjevalnih in servisnih površin. 

ŠTUKATURE, OBOKI IN STARINSKI PARKET V KOMBINACIJI S SODOBNIMI ELEMENTI

Tako lastniki kot arhitektka so se zaljubili v originalne lastnosti prostora – obokane stropove, štukature in starinski parket, želeli pa so mu vdahniti tudi pridih urbanosti in glamurja. Prenove so se lotili z veliko mero spoštovanja do obstoječega stanja ter obnovili večino štukatur in restavrirali vhodna vrata. Tekom izvedbenih del se je izkazalo, da je parket preveč poškodovan za sanacijo, zato so se ga odločili zamenjati s sodobno interpretacijo – francosko ribjo kostjo. Nepričakovan strošek menjave parketa pomeni, da je zmanjkalo finance za menjavo sedežne garniture in drugih manjših pohištvenih kosov, tako da prenova še ni povsem zaključena …

Tlorisno je največja sprememba umestitev utility sobe, kamor so umaknili pralni in sušilni stroj, bojler in druge tehnične aparate, služi pa tudi kot garderobna omara. To dejanje je v kopalnici in kuhinji pridobilo tlorisno površino za bolj komfortno razporeditev elementov. Prostor za utility sobo je bil sicer odvzet kuhinji, njena funkcionalnost pa zato ni prav nič okrnjena. Utility je ‘skrit’ za svetlo betonsko steno, vrata pa so zaradi nevidnih podbojev praktično nevidna.

OSUPLJIVA STENA OGLEDAL

Problem pomanjkanja naravne svetlobe so rešili z uporabo svetlih barvnih tonov ter odstranitvijo pohištva ob oknih; najbolj drzno rešitev pa so uporabili v dnevnem prostoru, kjer so celotno steno prekrili z antičnimi ogledali. Le-ta odbijajo svetlobo ter vizuano povečajo prostor, v kombinaciji z dramatičnim Flosovim lestencem pa dnevna soba na pogled spominja na pravo plesno dvorano. Procesa staranja ogledal sta se arhitektka in investitorka s pomočjo navodil s spleta lotili kar sami, zato je končni rezlutat še toliko bolj poseben. 

Kuhinja je oblikovana v svežih, nevtralnih tonih ter izčiščenih sodobnih linijah. Stena v teksturi betona poskrbi za urban pridih, črni detajli pa dodajo grafični poudarek. Viseče svetilke nad jedilno mizo so ‘reciklirane’ svetilke, ki so se pred prenovo nahajale v dnevni sobi. 

IZ SPALNICE V ATRIJ, VKOPAN V GRAJSKI GRIČ

V spalnici so stremeli k sproščeni udobni energiji, zato so originalno kamnito steno uravnotežili z mehko preprogo in po meri narejeno visoko tapecirano posteljo v modrem odtenku. Zlati viseči nočni svetilki na pogled delujeta kot dragocena dragulja ter poskrbita za nežno ambientalno svetlobo. 

Spalnica se odpira v atrij, katerega glavna atrakcija je visoka z mahom obrasla zadnja stena – ki je del grajskega griča. Atrij je namenjen predvsem zabavanju gostov, zato so vanj umestili po meri izdelano betonsko letno kuhinjo in udobno vrtno pohištvo naravnih tonov. 

KOPALNICA - KOT V BUTIČNEM HOTELU

Kopalnica je bila originalno izredno slabo razporejena, odstranitev pralnega stroja in menjava kopalne kadi z tušem je omogočila udobnejše oblikovanje prostora, ki sedaj spominja na kopalnico v luksuznem butičnem hotelu. Glavni vizualni poudarek je talna keramika, ki s svojim dramatičnim vzorcem prostoru doda osebnost. Ostali elementi so vizualno nevtralni ter večinoma izdelani po meri. Kopalnica je brez naravne svetlobe, zato je zagotovljena zadostna umetna osvetlitev v obliki led traku, ki osvetljuje strop ter dramatičnih svetilk ob ogledalu. 

ZA SINJIMI VRATI NA KONCU HODNIKA ...

Na hodniku je bila uporabljena ista dramatična talna keramika kot v kopalnci, njen zanimiv vzorec pa ustvarja optično dinamiko ter vodi okoli po dolgem in ozkem prostoru. Stenske svetilke so bile nadomeščene s stropnimi, ki lepo poudarijo stropne oboke. Vhodna vrata so restavriran originalni model, na žalost pa ni bilo mogoče poustvariti točne obdelave lesa, zato so sprejeli drzno odločitev ter jih pobarvali z zanimivim sivkasto modrim odtenkom. 

Arhitektura: Nina Štajner (FB + IG)

Fotografije: Anže Vrabl

TLORIS STANOVANJA PRED IN PO PRENOVI 

STANOVANJE PRED PRENOVO 

PREBERI