Ah, ta
Instagram. Meni najljubša reč pri tej aplikaciji je ta, da nam
omogoča virtualno sprehajanje ali posedanje z ljudmi, ki jih sploh ne poznamo.
Dovolijo nam, da z njimi pohajkujemo po skritih ulicah Pariza, si predstavljamo
vročino in vonj maroškega kamna, pijemo kavo v fotogenični kavarni ob
amsterdamskih kanalih in čakamo, da se ohladijo pravkar spečene cimetove rolce
na marmornati mizi nekje v Stockholmu. Ker je tudi blizu lahko tako daleč, ni
nujno, da občudujemo le daljne kraje in prostore. Morda je ta nekdo, čigar
zgodbi sledimo, le nekaj kilometrov stran.
Dolg uvod v
pripoved o tem stanovanju. Že dolgo jo občudujem in se po njej 'sprehajam' na
čudovitem Poloninem profilu na Instagramu - PERCEPCIJA.
Prepričana sem, da nisem edina, ki jo že dolgo navdušuje njen
občutek za vse lepo, za malenkosti in ... kako lepi so vedno njeni šopki! Zelo
sem vesela, da nam je tokrat dovolila tudi za fotografije, za osvetljene
zaslone in filtre.
DOM JE TAM, KJER
SO KNJIGE, KJER JE DOVOLJ SVETLOBE IN KJER LAHKO HODIŠ BOS.
Polona z družino
živi v Celju, v eni od vrstnih hiš arhitekta Jagriča iz leta 1956, ki stojijo
ob sprehajalni poti ob Savinji. Zaradi barvitih fasad, ki so bile, kot pravi
Polona, za tiste čase revolucionarne, jim Celjani pravijo tudi Čebelnjak. Hiša
je medetažna in ima veliko prostorov. In stopnic, doda Polona ter razloži, da
se je namen prostorov glede na potrebe in skladno z odraščanjem družine
vseskozi spreminjal in prilagajal.
"Dom je tam, kjer so knjige,
kjer je dovolj svetlobe in kjer lahko hodiš bos. Zato so pri nas povsod knjige,
zelo malo vrat – zgolj tista nujno potrebna, lesene oljene stopnice in pod.
Prav oljene stopnice in bela tla v kuhinji sta projekta, katerih smo se potem,
ko so mojstri obupali, lotili sami, in jih imamo, tudi zaradi tega, posebej
radi. Stene so bele in na tistih delih, kjer želimo tudi kaj zapisati,
tabla črne oziroma temno sive barve."
POSLUŠANJE
GRAMOFONSKIH PLOŠČ DOLGO V NOČ. PLUS DOMAČ METIN ČAJ.
Polona pravi, da
so dom in občutki doma neobhodno povezani s stanovalci in njihovimi navadami
skozi leta. "Trenutno je moja najljubša asociacija v zvezi z domom pozno
večerno ali nočno družinsko poslušanje glasbe z gramofonskih plošč in domač
metin čaj. Na srečo vseh vpletenih je glasbeni okus enoten," doda.
Pri opremljanju
(če ji sledite na Instagramu, ste morda opazili še dve pogosti lokaciji njenih
fotografij - #intheforest označuje počitniško
hišo, #intheoffice pa pisarno) Polona zagovarja
slog mix&match. Meni, da je vsak, na prvi pogled še tako grd in
neuporaben kos, z malo domišljije, nekaj ročnih spretnosti in dobro kombinacijo
moč spremeniti in uporabiti.
RETRO KOSI, ZNANA IMENA, DOMAČE ZNAMKE IN IKEA
"Naša
oprema je mešanica obnovljenih retro najdb, babičinih omar, dizajnerskih kosov
in seveda Ikeje. Blizu so mi kosi Vitre in RexKralj, katerih letnice tudi sicer
sovpadajo z obdobjem nastanka hiše in tako zaključujejo njeno retro podobo.
Prav tako imam rada dela slovenskih oblikovalcev in proizvajalcev. Tudi sicer
sem mnenja, da je 'misli globalno, kupuj lokalno' na tem področju
nujnost. Pri nas lahko tako najdete luči Vertigo Bird, KobeiagiKilims, ooh noo,
Kraljeve rexe … če naštejem samo nekatere."
DROBNE REČI, KI
STANOVANJE NAREDIJO DOM
Že z njenih
fotografij je takoj jasno, da so pri tem pomembni tudi detajli. Poloni so
najbolj ljubi takšni, ki izhajajo iz življenja in življenjskega sloga
stanovalcev. "Na primer zbirka kamnov, ki jih prinašamo od povsod, žičnat
oblak nad pisalno mizo, ki mi ga je naredil oče, kolaži osebnih instax
fotografij, diy projekti, zbirka naslovnic sobotne priloge Dnevnika, v katero
ovijemo šolske knjige in zvezke, zbirka gramofonskih plošč, že omenjene knjige,
kvačkanje ... takšne osebne stvari," pravi Polona, ki je bila morebiti v
kakšnem od prejšnjih življenj cvetličarka.
PERCEPCIJA,
NJENI ŠOPKI IN PLAKATI
Cvetje,
rastline, vejice, trave – brez tega v njihovem domu namreč ne gre. Je tudi
strastna zbiralka vaz, pogled na cvetje v njih jo razveseljuje. "Tudi
tukaj rada kombiniram – travniško cvetje in trave s tistim z maminega vrta,
tržnice ali cvetličarne."
Povprašala sem
jo tudi o plakatih in printih, ima namreč kar zavidljivo zbirko. Prinašajo jih
s potovanj, iz muzejskih trgovin, gledališč. "Praviloma so spontan nakup
in v stanovanju nimajo stalnega mesta, krožijo po različnih lokacijah, v
raznovrstni družbi in jih potem, ko potrebujemo prostor za nove, podarimo
naprej.”
Njihova zadnja
pridobitev je smučišče v megli mladega obetavnega ilustratorja Matije Medveda,
vedno aktualna, ljuba in zaželena pa so dela Petra Varl.
NAVDIH?
ŽIVLJENJE SAMO.
In
sprehod po stanovanju ob Savinji (ki bo, psst, morebiti kmalu na prodaj)
zaključimo, kot smo ga začeli – z Instagramom. Polono sem vprašala, če jo pri
opremljanju doma navdihuje tudi ta. In pravi: "Inspiracija je življenje
samo in je mnogo več kot majhni kvadratki na IG. Pa vendarle me slednji in
percepcija uporabnikov iz vsega sveta, inspirirajo vedno znova in znova."