SLIDER





MINI PEPERMINTOV VODNIK • CELJE

sreda, 26. oktober 2016


Čas je za drugi mini Pepermintov vodnik, objavo, v kateri vas povabim na raziskovanje slovenskega mesteca. Danes gremo v Celje, knežje mesto, kamor smo v gimnaziji s profesorico Doro odhajali na  frankofonske dneve, tokrat pa sem se tja odpravila objet mojo drago Barbaro. Da bova šli na kavo v kakšno lepo kavarno, sploh nisem dvomila, odkrila pa sem še nekaj finih kotičkov za posedanje, nakupovanje ali sprehod. 

Z VLAKOM V SREDIŠČE CELJA
Časa žal nisem imela veliko, zato je tale vodnik zares mini. Pa vendar, še vedno ga lahko kdaj dopolnim, a ne? Ko sem torej zadnjega septembrskega dne odrinila nihajna vrata celjske železniške postaje, sem se že znašla sredi mestnega vrveža petkovega dopoldneva. Mimo kipa Alme Karlin sem se podala po ulicah, značilno zame, kot kakšna radovedna turistka sredi New Yorka, z očmi na pecljih za drobnimi mestnimi detajli in telefonom na dosegu roke (za fotkat, seveda:).

KAM NA KAVO
Ker imava obe radi lepe reči, krasne prostore in fino kavo, me je Barbara seveda peljala v UŽITKARNO BELI VOL, ki sem jo že večkrat videla na Instagramu in jo zabeležila na moj celjski seznam. Sedeli sva v visokih naslanjačih ob oknu, ki gleda na Stanetovo ulico in ura je minila, kot bi trenil. Tam se lahko tudi posladkate s kakšno tortico in sladoledom, prelistate časopis ali celo knjigo. 

KAM PO NAKUPIH
In že sem bila na poti k drugi postojanki z mojega seznama, najbrž najlepši celjski trgovinici MINA, kjer sem poklepetala z lastnico in občudovala izdelke na policah, omaricah, mizah in drugih kotičkih prostora, ki bi ga opisala kot miks skandinavskih izdelkov za dom, z ogromno idejami za darilca in dekoracijo, v njej pa najdete tudi izdelke domačih oblikovalcev. Na primer MIMI, ki jo že poznate. 

KAM PO NAVDIH
V izložbi je visela čudovita jakna/vetrovka, del septembrskega projekta RECIDESIGN, ki sem ga ujela prav za rep. Anorak je bil delo oblikovalke Tanje Pađan, ki iz rabljenih šotorov šiva zares nore reči. Zato sem iz Mine odšla v razstavni prostor enomesečnega festivala, kjer sem si ogledala nekatere izdelke, ki so z recikliranjem pogosto neobičajnih materialov dobili povsem novo obliko in namen. Ob Tanjinih jaknah iz šotorov je bila tam na primer tudi rolka iz starega vinskega soda!

KAM NA LEDENI ČAJ
Do naslednjega vlaka proti Mariboru sem imela še dobre pol ure, zato sem sem se sprehodila še do mestne knjižnice in ob Savinji nazaj proti železniški postaji. Še prej pa sem se odžejala v kavarni OAZA, ki so jo očitno ravno prenovili. Cel kup zanimivih podrobnosti, na primer kavna zrna na širokih okenskih policah, pa detajli z ladijskimi vrvmi in kombinacija parketa ter ploščic. Pa zelo fin ledeni čaj! 

KAM PO INFORMACIJE
Pred kratkim so v Celju odprli novo INFO TOČKO, turistično promocijski center, v katerega vstopiš čez podest, speljan nad arheološkimi ostanki nekdanjega mesta. Informacijski pult je obkrožen s številnimi izdelki in spominki iz regije in Slovenije, res lično. In hej, PolonaPolona, nisem vedela, da imaš tudi Barbaro Celjsko med svojimi šalčkami! 


KAM NA SPREHOD
V mestni gozd, kjer lahko najdete tudi znamenito hišo na drevesu. Na Celjski grad. Ali pa le na sprehajalno pot ob Savinji. Jaz za lep sprehod štejem tudi raziskovanje mestnih ulic, saj je bil moj izlet tokrat prekratek za vse. Saj bom zagotovo kmalu nazaj. Česa ne smem zamuditi naslednjič?


SVETLO LJUBLJANSKO STANOVANJE S SLOVENSKIM ZNAČAJEM VAS VABI NA OBISK

ponedeljek, 24. oktober 2016


Se spomnite stanovanja, opremljenega z izdelki slovenskih oblikovalcev, ki so ga julija lahko raziskovali Berlinčani? Šlo je za tridnevni dogodek, ki je na atraktiven pop-up način predstavljal slovenske znamke in imena industrijskega oblikovanja.

PO BERLINU ŠE LJUBLJANA
Prejšnji teden pa je svoja vrata na široko odprlo tudi stanovanje v Ljubljani, ki sledi ideji berlinske predstavitve, le da na ogled in na številne dogodke obiskovalce - vas, torej - vabi vse do 3. novembra.

Lastnika stanovanja na Dunajski cesti 177 (tik ob ljubljanski obvoznici) sta prostore svojega doma prepustila zavodu Ropot in pohištvu ter dodatkom slovenskih znamk. Skupaj so ustvarili živahen interier, v katerem pa se tudi veliko dogaja: od delavnic za otroke, arhitekturne svetovalnice do nepremičninskih nasvetov.

SVETLO STANOVANJE KOT RAZSTAVIŠČE SLOVENSKIH IZDELKOV
Svetlo stanovanje, ki mu poseben značaj dajeta stena iz oken ter podest nad kuhinjo, do katerega se je treba povzpeti po strmem stopnišču, je majhno, a domišljeno zasnovano. Z nevtralnimi stenami in malce industrijskim videzom je lepa podlaga za pisane izdelke različnih slogov, ki nosijo slovenski podpis. 

V stanovanju, ki so mu pobudniki projekta nadeli ime Dom slovenskega oblikovanja, med drugim najdemo izdelke Steklarne Rogaška, Donar, Rex Kralj, Stolžek, Kaaita, Aklih in še mnoge druge. 
ODPRTO DO 3. NOVEMBRA
Dom slovenskega oblikovanja lahko obiščete vse do 2. novembra, od ponedeljka do petka med 16.00 in 19.00 ter v soboto med 10.00 in 12.00 uro. Podrobnejše informacije o stanovanju in dogodkih najdete na spletni strani ifeeldesign.

FOTO: Janez Marolt

HANA STUPICA • NOČEM BITI SKRIVNOSTNEŽ, SKRIT ZA SVOJIM DELOM

sobota, 22. oktober 2016

Ježevec.
Ko je bila Hana majhna, je želela biti baletka. Njeni otroški želji navkljub so jo vsi spraševali, ali bo tudi ona risala, ali bo tudi ona slikarka tako kot mami, babica in dedek. Tako pač je, če si rojen v znano umetniško rodbino Stupica. A mini Hana je vsem po vrsti odgovarjala, da ne bo, ker v tem poklicu ni denarja.

WEIRD YOUTH • ZA DRUGAČNE, QUIRKY PUNCE

četrtek, 20. oktober 2016


Anja Kohek je mlada oblikovalka, ki v svoji koprski delavnici tiska ilustracije na torbe, majčke, nahrbtnike in papir. In ko odtisne še logo in ime znamke, se to prebere WEIRD YOUTH. "Znamka je nastala kot odgovor na občutno pomanjkanje modnih dodatkov in oblačil za punce, ki so malo drugačne, 'quirky', in iščejo izbrane kose iz nekomercialne prodaje, ki jih najbolje reprezentirajo."

PO 100 DNEH PRIPRAVLJENA NA LASTNO ZNAMKO
Vse se je pravzaprav začelo z lanskoletnim projektom 100 days 50 logos, ko je v stotih dneh ustvarila 50 logotipov/ilustracij. Za zabavo, predvsem pa za spremljanje lastnega napredka. "Ta projekt mi je prinesel potrebno kilometrino in samozavest, da svoja sporočila ponudim v obliki tiskanih produktov," razloži Anja, ki je po poklicu oblikovalka, predvsem pa je strastna ilustratorka. 

NAJPREJ PAPIR + SVINČNIK, NATO RAČUNALNIK
Pravi, da pri vsakdanjem delu oblikovne naloge rešuje s pomočjo ilustracije, zato vsem računalniškim programom navkljub, vsaka njena ilustracija najprej nastane s svinčnikom in na papirju, šele nato jo digitalizira. "Verjamem, da do dizajnu prinese veliko mero originalnosti in občutka."



"RADA IMAM MOČNA SPOROČILA"
O navdihu oblikovalka pravi: "Inspiracija za moje motive izhaja izključno iz tega, kar mi je všeč. Rada imam močna sporočila in motive, s katerimi se lahko poistovetim oziroma s katerimi lahko poistovetim mojo znamko. Pogosto se zgodi, da motiv ali osebnost ni obsežno znana vsakemu, je pa zato toliko močnejša v tisti subkulturi, ki motiv pozna. Tam se ljudje nato na podoben način poistovetijo in z nošenjem mojih bagov hitro najdejo sorodno misleče, ki ta motiv prepoznajo."

ARYA STARK, FRIDA KAHLO ALI MIA WALLACE PO ANJINO
Začela je s totkami, preprostimi platnenimi torbami, na katere je odtisnila svoje motive. Med njimi med drugim najdemo Frido Kahlo, Billa Murraya, Mio Wallace in Aryo Stark ter Khaleesi iz Igre prestolov.  Po odličnem odzivu prvih kupcev je opremo za tisk nadgradila, nabor izdelkov pa širi na T-shirte, puloverje, denarnice in kape. Tale motiv je pa itak najlepši!

S POMOČJO INSTAGRAMA ŠIRI SVOJO MREŽO KUPCEV
Njeno glavno orodje za promocijo znamke je za zdaj Instagram. "Zdi se mi, da omogoča, da dosežem ravno tiste ljudi, za katere ustvarjam, in ti to s ponosom tudi pokažejo," meni mlada oblikovalka, ki je do zdaj največ izdelkov prodala v Sloveniji, navdušenci nad njenimi izdelki pa se sprehajajo tudi po Kanadi, ZDA, Avstraliji, Italiji, Danski in Angliji.

WEIRD YOUTH NAJDETE NA:

GOAT STORY S KAVNIM INSTRUMENTOM V POL DNEVA OSVOJIL KICKSTARTER

sreda, 19. oktober 2016


Le nekaj ur je potrebovala mlada slovenska ekipa, da je na Kickstarterju osvojila zastavljen cilj. Podjetje Goat Story, ki je predlani na tej platformi za množično financiranje s skodelico Goat Mug zbralo pol milijona dolarjev, tokrat predstavlja Gino, pametni instrument za pripravo kave. 

Ena od najlepše pripravljenih kampanj, kar sem jih kdaj videla, je v le nekaj urah prepričala dovolj podpornikov, da so fantje in dekleta zbrali želenih 50 tisoč dolarjev. Kampanja pa še zdaleč ni končana, saj traja do sredine decembra. 


Gino sem na Pepermintu že predstavila. Je nadvse čedna punca. Naprava za pripravo kave na tri načine združuje privlačen, malce industrijski/laboratorijski dizajn, najsodobnejšo tehnologijo in vedno bolj trendovsko raziskovanje kavnih napitkov.

Z Gino lahko kavo pripravimo na tri načine: pour-overcold-drip in immersion. Skozi pripravo kave nas spremlja in vodi tudi aplikacija, ki jo povežemo z Gino. Z vgrajeno tehtnico pa natančno izmerimo, koliko kave potrebujemo za želeni napitek.

Ekipa Goat Story Gino predstavlja v treh barvnih kombinacijah, prvi podporniki pa jo lahko prednaročijo za 145 dolarjev. 

Bravo, ekipa! 

                 Goat Story & GINO lahko spremljate tudi tu:
                               KAMPANJA Instagram • FB  SPLET 


ZGODBA O STOLU, KI JE POSTAL OBLIKOVALSKI IZDELEK LETA

torek, 18. oktober 2016



Jesen je čas slovenskih arhitekturnih in oblikovalskih nagrad. Danes so namreč na odprtju Meseca oblikovanja podelili tudi nagrade za oblikovanje in interier leta. Nagrado za oblikovanje leta je prejel arhitekt in oblikovalec Primož Jeza, ki je za podjetje Donar oblikoval stol NICO LESS. Stol je svojstven poklon tradicionalni slovenski industriji stolov in oblikovalskemu mojstru Niku Kralju, hkrati pa zaradi svoje inovativnosti in recikliranih materialov piše zgodbo slovenskega oblikovanja sodobnega časa (in prihodnosti). 

Čeprav sva se z oblikovalcem tega zanimivega kongresnega stola - nagrajen je tudi z oblikovalsko nagrado red dot - kar nekaj mesecev lovila za objavo, sem še toliko bolj vesela, da jo lahko z vami delim prav ob tej priložnosti. Če vas zanima, kako je nastajal slovenski oblikovalski izdelek leta,  torej vabljeni k branju kratkega intervjuja z njegovim avtorjem Primožem Jezo. 


Ste arhitekt in produktni oblikovalec. Kot prvi prostore ustvarjate, jim postavljate lupino, kot drugi zanje oblikujete predmete. Kako razmišljate o obeh vlogah? 
O teh vlogah nikoli nisem razmišljal ločeno. Na oblikovanje vedno gledam celostno in  kontekstualno. To lahko pomeni tudi to, da s svojim delom začnem tam, kjer je nekdo končal in obratno. Poklic arhitekta sem vedno dojemal multidisciplinarno in ga zato tudi izbral. Rutina mi je bila in mi je tuja. Drugače pa so že med študijem preskoki oziroma prehajanja iz merila v merilo dokaj običajna praksa vseh oblikovalcev prostora. Po svoje sem imel tudi srečo z mentorjem na fakulteti, ki mi je že na začetku šolanja dal vedeti, da je enako težko dobro oblikovati zobno ščetko, kot narediti arhitekturni presežek. Predvsem pa nikoli ni ponujal "receptov", saj teh pri oblikovanju ni.
Zasnovali ste kar nekaj stanovanj. Ali lahko samo en predmet - na primer stol ali svetilka - povsem spremeni vzdušje doma? Kakšna je lahko moč enega predmeta, enega kosa pohištva?
Ko gre za posameznika, verjetno res lahko en predmet spremeni vzdušje doma, pri večjem preseku ljudi pa to ne drži povsem. Predpostavljam, da ima praktično vsak človek z domovanjem določeno afiniteto do opreme prostora in kakšen the kos pohištva, ki je zanj pomemben gradnik domačega vzdušja.

Drugače moč enega predmeta dojemam bolj kot statement in tukaj ne mislim na oblikovalske izdelke, ki so velikokrat statusni simboli, ampak bolj predmete, ki imajo močno pojavno obliko ter zgodbo posameznika. Če navedem ekstremni primer - harfa kot predmet in glasbilo, ki v prostoru težko ostane neopaženo oziroma anemično. Likovno je zelo močen inštrument in kot tak sooblikuje občutje v vsakem ambientu. Tudi njena pojavnost v garsonjeri ali garaži bi bila že zaradi volumna svojstven statement.



Zakaj prav oblikovanje stola? Je za to odločitev kriva tudi tradicija slovenske izdelave stolov? 
Z zaprtjem podjetja Stol Kamnik je žal ugasnila več kot stoletna tradicija. Zgodbe ostalih žal niso tako uspešne, če so merilo tradicija, kakovost oblikovanja in tehnična kvaliteta izdelkov. Menim, da torej za naš projekt ni bila kriva tradicija.

Stol preprosto zato, ker je prišlo naročilo oziroma povabilo k sodelovanju. Oblikovanje stolov mi je bil izziv že konec devetdesetih in mi je izziv tudi danes, saj je to početje po mojem mnenju tudi ena najtežjih nalog oblikovalcev. Veliko je pravil oziroma zakonitosti, mimo katerih pri oblikovanju stolov ne moremo. Potem so tu še dejsteva, da je stolov na milijone, da smo arhitekti po večini obsedeni z stoli, da na splošno vedno več sedimo … Ljudje se počasi spreminjamo, morfiramo iz homo sapiensov v homo sedense.


Kako ste zasnovali stola Nico in nato še Nico Less? Kakšen je bil oblikovalski proces? Kako ste izbrali materiale, določili barve?
Slovenski proizvajalec stolov Donar je v duhu družbeno odgovornega podjetja pripravil zanimiv brief, kar je v našem poslovnem okolju izjemno redek pojav. Želeli so kongresni stol, ki je narejen iz recikliranih materialov in je po možnosti tudi nalagalen. 

Sprva smo se v studiu preko tehnične literature in YouTube posnetkov seznanjali z lastnostmi materialov ter s tehnologijo proizvodnje prešanega filca. Na podlagi vseh teh informacij smo pridobili osnovno znanje in vpogled v možnosti, ki jih omogoča ta tehnologija in se tudi zato v duhu eksperimenta odločili za dva likovno popolnoma drugačna tipa stolov Breath in Nico. 

Če zelo poenostavim, je iz slednjega pozneje nastal tudi Nico less, pri katerem smo odstranili naslonjala za roke in namesto štirih nog dodali 'sanke'. To mu omogoča gladko nalaganje.

Nato je sledila prezentacija naročniku, ki je bila po svoje zelo zahtevna, saj med stoli nismo imeli favorita in tako ni izbiral samo naročnik, ampak tudi mi. Čez par dni nam je naročnik sporočil, da se je odločil za vse tri, kar je bil za nas vsekakor zelo fin dogodek in izvrsten rezultat.
Sledil je proces izdelave prototipov, iz katerih so se v naslednjem koraku naredili tudi prvi kalupi školjk. Zatem so bili narejeni še prvi odtisi filca in to je bilo to. Barve filca si v tej fazi ne moreš izbirati oziroma določati, saj proizvajalec zahteva zelo velike količine, metraže … Določili smo še osnovne barve kovinskih nog in dva načina galvanizacije.


Stola sta nekakšen poklon oblikovalski ikoni Niku Kralju. S čim vas osebno navdušuje njegova zapuščina? 
Osebni odnos do njegovega dela sem v precejšnji meri zgradil potem izkušenj.  Od svojega otroštva dalje sem bil kot uporabnik povezan z njegovimi izdelki. V vrtcu smo uporabljali njegove počivalnike/ležalnike, v družinskem vikendu so 'kraljevali' Rexi, prav tako v osnovnošolski knjižnici, zobarjevi čakalnici in še v celem kupu drugih prostorov. Seveda se v vrtcu še nisem zavedal, da so to njegovi ležalniki, a vseeno so bili materialno, likovno in funkcionalno tako podobni Rexom, da sem jih sam zelo kmalu povezal.

Na fakulteti žal nisem bil deležen Kraljevega znanja, saj se je malo prej upokojil. Sem se pa kot študent sistematično ukvarjal z interierji in hitro je bilo opaziti, da so se v dobršni meri v kakovostnih prostorih, kakršen je bil na primer takraten Kobetov Globtur v vlogah akcentov pojavljali Rexi. 

Tudi danes, po vseh teh desetletjih, je tako. Rex, in seveda dobršen del Kraljevega opusa, je v našem prostoru imel in ima širši družbeno odgovorni kontekst, nekaj podobnega k čemur  'danes' strmi breif podjetja Donar. Ta njegova družbeno odgovorna drža je bil tudi razlog, da smo stola poimenoval po izpeljankah Kraljevega imena in se tudi s tem hoteli pokloniti njegovemu opusu. 


HIŠA NAD LJUBLJANO, KI Z OKNI UOKVIRJA POGLEDE NA GORE


Pred dnevi je Zbornica za arhitekturo in prostor svojim članom podelila strokovna priznanja za največje dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Enega od zlatih svinčnikov, priznanja za odlično realizacijo s področja arhitekture in krajinske arhitekture, ki je nastala v obdobju zadnjih let, je prejel arhitekturni studio Arhitektura Krušec za stanovanjsko hišo na Golem.

HIŠA Z VSEMI LASTNOSTMI ODLIČNE ARHITEKTURE
V utemeljitvi je zapisano, da hiša na Golem združuje vse lastnosti odlične arhitekture ter "z inovativno, nivojsko razgibano tlorisno zasnovo, izpolnjuje bivalne potrebe naročnika. Z umestitvijo na lokacijo v obliki treh različno visokih volumnov, ki sledijo poteku terena, hiša odgovarja naravnim danostim." 

RAZGLEDI VSE DO ALP
Hiša na Golem, naselju na vzpetini nad Igom pri Ljubljani, stoji na slikovitem pobočju, s katerega se odpirajo pogledi proti Julijskim in Savinjskim Alpam ter Karavankam. Struktura hiše, kot so zapisali arhitekti, sledi tektonskemu plastenju terena, v katerega so posegli ob izkopu gradbene jame. "S skrbnim ulivanjem betona v barvi avtohtone kamnine in izvedenega v ločenih plasteh, hiša s svojo arhitekturo naravi vrne tisto, kar ji je gradnja odvzela."

VOLUMNI HIŠE SLEDIJO POTEKU TERENA
Stanovanjsko hišo sestavljajo trije različno visoki volumni, ki sledijo poteku terena. Če so strukturo, volumen hiše prilagodili lokaciji, je tlorisna zasnova prilagojena načinu življenja njenih stanovalcev. 

LES, BETON IN TERAZZO 
V središču hiše je študijska soba, ki je nivo globlje od preostalih prostorov v nadstropju. Od drugih prostorov jo loči tudi to, da je v celoti izdelana iz lesa, medtem ko drugod prevladujejo stene iz vidnega betona in terazzo tlaka. 

OKENSKE ODPRTINE UOKVIRJAJO POGLEDE NA GORE 
Stene in okenske line so podlaga za umetniška dela, ki jih zbirata lastnika. Prav okenske odprtine dajejo hiši poseben pečat. Z besedami arhitektov: "Okno ima v arhitekturi dvojni pomen: po eni strani omogoča, da v notranjost hiše prodre naravna svetloba, po drugi pa v obratni smeri omogoča usmerjanje pogledov proti okoliški naravni krajini." 

Ritem okenskih odprtin je pri hiši na Golem skrbno premišljen in zasnovan tako, da uokvirja poglede proti goram na robovih ljubljanske kotline.


Kot so v zaključku svoje utemeljitve zapisali podeljevalci, je hiša na Golem primer izjemno skladne arhitekture, ki brezkompromisno sledi idejam etike in estetike.

FOTOGRAFIJA: Miran Kambič 

BLIND CHIC. • NAPOL SLOVENSKI NAHRBTNIKI, KI JIH NAJDETE TUDI V HONGKONGU

ponedeljek, 17. oktober 2016


Danes v Ljubljano prihaja slovensko-madžarska znamka nahrbtnikov BLIND CHIC. Na enodnevnem (!) pop-up dogodku v Univerzalnem ateljeju uličnih umetnosti na Gosposvetski 7 v Ljubljani bodo med 16. in 20. uro na ogled in v nakup postavljeni izdelki zadnjih treh kolekcij in posebne basic linije.

KO SE NA KOLESU MED MADRIDOM IN BUDIMPEŠTO SREČATA NEŽA IN JULIJA ...
No, Blind Chic. je resda bolj madžarska znamka, saj nahrbtniki nastajajo v Budimpešti, a ste vsaj kakšnega zagotovo že srečali tudi na slovenskih ulicah. Soustanoviteljica znamke je namreč mlada slovenska grafična oblikovalka Neža Peterca. Neža nas je včasih razvajala s prelepimi ročno izdelanimi torbami in denarnicami Embrace Softgoods, nato pa nam jo je popihala na Madžarsko in skupaj z Julijo začela ustvarjati novo oblikovalsko zgodbo. 


ZAČELI PRED PETIMI LETI, DANES PRODAJATA TUDI NA JAPONSKEM
Neža in Julija sta se spoznali na kolesarskem potovanju od Madrida do Budimpešte. Prve izdelke, namenjene predvsem kolesarjem in drugim aktivnim, urbanim osebam, ki se rade skozi vsakdan premikajo sproščeno in udobno, sta zasnovali pred petimi leti.

Danes jih ne prodajata le na spletu in na Madžarskem, temveč tudi v Belgiji, Franciji, Nemčiji, Švici, Luksemburgu, Hongkongu in na Japonskem.

PRAKTIČNI, PROSTORNI, TRPEŽNI IN ZABAVNI NAHRBTNIKI
Nahrbtniki, torbe in drugi dodatki Blind Chic. so trpežni, prostorni, polni praktičnih žepov in razdelkov. Oblikovalki se radi poigrata z različnimi materiali in barvami, značilni pa so tudi roll-up nahrbtniki, ki jih lahko povečamo ali pomanjšamo s preprostim zgibanjem. Pri šivanju dekletoma pomagajo lokalni mojstri, ki sta se jim poklonili z lepim videom, v katerem je predstavljena zgodba njune znamke.



Blind Chic. najdete tudi tu:

HIŠKE V OBLIKI ČEBELJIH SATOV • POD GOZDOM V MOZIRJU

nedelja, 16. oktober 2016


Pretekli teden sem preživela na Dnevih slovenskega turizma, kjer so med drugim podelili tudi nagrade za najbolj inovativne turistične produkte/ideje/namestitve pri nas. Nagrado Sejalec je prejel razgledni stolp Vinarium Lendava. Se mi pa zdi, da bomo prihodnje leto med najbolj inovativne - ob  poplavi trendu glamping namestitev, kjer Slovenci zagotovo spadamo med najbolj pridne in posebne - prištevali tudi Medeno vas

NEOBIČAJNI APARTMAJI V OBLIKI SATOVIH CELIC
V Mozirju so namreč pred kratkim za goste odprli dve neobičajni apartmajski hiški, zasnovani v značilni obliki čebeljih satov. Šestkotne celice, ki sestavljajo satovje, z neverjetno natančnostjo izdelujejo čebele, v njih se sprva razvijajo čebelje ličinke, nato pa jih pridne delavke zapolnijo s sladkim medom.


VILI IN MAJA
Apartmaja iz Medene vasi imata tudi imeni, trikrat lahko ugibate, kakšni. Prvi je Vili, drugi pa Maja. :) Enega sestavlja struktura treh, drugega štirih celic, v katerih so spalnica, kuhinja in kopalnica ter kotiček za razvajanje v savni ali masažnem bazenu. 

NAD APARTMAJI - ČEBELNJAK
Na vrhu travnate vzpetine pa je čisto pravi čebelnjak s pisanimi panjskimi končnicami, do katerega vodijo lesene stopnice. Obdane so z ograjo, ki po obliki prav tako sledi satovju. Res lepa ideja, ki povezuje turizem, naravo in dediščino pokrajine.

NA POBUDO SLOVENIJE BOMO DOBILI SVETOVNI DAN ČEBEL
Da je Slovenija močno povezana s čebelami in čebelarstvom, priča tudi nedavna novica, da je slovenska pobuda o razglasitvi svetovnega dneva čebel, pri ZN naletela na izjemno podporo. Svetovni dan čebel, praznovali naj bi ga 20. maja (na dan, ko se je leta 1734 rodil Anton Janša, začetnik sodobnega čebelarstva), naj bi razglasili jeseni prihodnje leto. Bzzzz. 

Medeno vas/ Bee Land lahko spremljate tudi na FB in Instagramu.
FOTO: Medena vas 
© PEPERMINT • Theme by Maira G.