SLIDER





DIY: T-SHIRT + VISEČI UHANI

torek, 5. februar 2013

Za prvi okrasek navadnega fantovskega T-shirta sem uporabila viseče uhane v obliki romba, ki so sestavljeni iz školjkic. Ker so mi zelo všeč detajli na ramenih, sem uhančke pripela na ramenski šiv, preprosto tako, da sem snela varovalo, prebodla blago in na drugi stran nataknila polžka nazaj. Ker je konica ostra, jo lahko priščipnete z kleščami ter čez polžka prišijete košček filca, da vas ne bo motil. Prav tako lahko uhan prišijete na blago, da ne bodo njegovi delčki lezli sem in tja. Jaz sem okras kar snela, saj sem imela z majčko še druge plane, ampak morda pa ti uhani enkrat za vedno dobijo drugačno funkcijo. Se vidimo jutri z novim mini projektom!

DIY IDEJA: IZ NAVADNE MAJČKE V ...

T-shirt H&M, nakit ASOS
Najprej - upam, da vas ne bolijo oči od vsega tega kičastega nakita :) In ja, točno to. Ta bižuterija je na kupu naravnost grozna, kdaj pa se zgodi, da se v naših šatuljah, posodicah in škatlah z nakitom znajdejo tudi taki kosi, ki smo jih nosile le nekajkrat, enkrat ali pa sploh nikoli, a ne, punce? Priznam, sama kdaj kupim nekaj, kar mi je sicer všeč in zanimivo, ne bi tega zares nosila ... vsaj ne v obliki, kakršno kos predvideva. 
Kamenčki, verižice, broške, uhani ...
Tako sem lani kupila zanimive elastike za lase z metalik kamenčki, ki so bili res lepih barv in si rekla, da jih bom nosila kot zapestnice. Pa so bile elastike preozke. In sem si zadala, da jih enkrat razdrem in prišijem na kakšno majčko. Potem je tu še kičasta priponka za lase, ki je pravzaprav zelo lep kos, a si res ne predstavljam, da bi si jo pripela v lase. Aha, pa viseči uhani, ki sem si jih nameravala nadeti za en gala večer, kljub temu, da mi viseči uhani sploh ne pašejo. In tisti nesrečen delček turkizne ogrlice, ki se je preveč bleščal, zato sem ga odščipnila. Vse to je ta konec tedna dobilo novo vlogo.
 T-shirt
To skrivnost najbrž že vse poznate, ampak jaz navadne t-shirte v H&M vedno kupim pri fantih. Material je 100x boljši, barve lepše, ne krčijo se in S velikost je ravno prav za eno tako punco, kot sem jaz. Okej, tam pri ramenih se vidi, da majčka ni bila namenjena, da bi jo nosila dekleta, ampak meni je to všeč. In ful so mi všeč melirani odtenki sive in tam jih najdem. Za ta projekt bo sicer super katerakoli majica, ki ste se je naveličale ali je ne nosite toliko, čeprav je še v povsem spodobnem stanju. Če pa imate kje kakšno bolj fantovsko, bo kontrast med krojem in bleščečim okrasjem še večji in bolj učinkovit. Pa začnimooo! 

(Aja ... v naslednji objavi:)

PETRA KERN - SLOVENSKA AMY BUTLER :)

ponedeljek, 4. februar 2013


Poznate Amy Butler? Ko sem pred leti začela brskat po tujih blogih, se je Amy s svojimi vzorčki in blagom pogosto pojavljala v različnih objavah. In odkar spremljam delo Petre Kern, me malce spominja na Amy. Res sem vesela, da je v času, odkar je odgovarjala na Pepermintov vprašalnik, dosegla prav to, kar si je želela. Njeni vzorčki so dobili novo obliko in namen. Zdaj krasijo pisalne bloke, prevleke za blazine, ovitke za telefone in nalepke za prenosnike. Lahko jih kupite tudi kot printe in uokvirite. Kateri vzorček je vaš najljubši in s katerim izdelkom bi si polepšali vsakdan?
Beležke lahko kupite tule, vse ostalo pa tukaj.

DIY: POTISKAN POGRINJEK

sobota, 2. februar 2013

Štampiljke iz krompirja in jaz smo fina družba. Kaj vse sem že ustvarjala z njimi! Zavijalni papir, tiskala sem na majčke ... Tiskati je lažje kot si mislite, le barvo potrebujemo in osnovo, iz katere izrežemo motiv. In podlago, seveda. To je lahko stara (ali nova) kuhinjska krpa, kos bombaža ali platna, v mojem primeru pa je bil to pogrinjek. Enega sem pred meseci spremenila v predpražnik :) Te barve za tekstil so male posebne, saj imajo kovinski lesk, kar je morda najbolj vidno na predzadnji fotki. Tako, po desetih minutah packanja in še nekaj minutah sušenja (likalnika v LJ nimam, ampak potisk je priporočljivo fino prelikati) je moj novi pogrinjek nared.

F E N S I S I S I

nedelja, 27. januar 2013

FENSIŠMENSI in SISI sta staknili glave in ideje ter pripravili kolekcijo denarničk. Sisi je pripravila vzorčke, Ana pa jih je natisnila, ukrojila in sešila v FENSISISI denarnice / torbice / toaletke / ovitke za telefon / skrivališče za drobnarije ... Na voljo so v štirih različnih barvah in v treh različnih motivih. Misija nemogoče je izbrati  najljubšo :)

KAVA ZA FRIŠNO NOVO JUTRO

petek, 25. januar 2013

Dobro jutro! Ravno dovolj zgodaj je še, da vas spet povabim na kavo, sveže skuhano in dišečo ... Se tudi vam zdi, da para iz zadnje fotografije pronica skozi naše ekrane? In kaj so te besede, pa od kje meni take hohoho zabavne skodelice? Hja, ta zapis bi čisto lahko začela tudi s "Frišno novo jutro!", saj so vam tele ilustracije zagotovo poznane prav od tam. POLONA P, slavna Frišna, se je namreč lotila krasnega projekta in svoje ilustracije prenesla na vse sorte uporabnih, ličnih in seveda džaznih dodatkov za dom. Servetke že poznate, šalčke ste morda videli že v Baziliki in iz njih srebali čaj, zdaj pa jih lahko tudi sami kupite za bolj poskočna, vesela in nasploh lepša jutra.
Pri meni domujeta Ivan (ta, ki ima rad mamo, klance in kavo) ter Rozalija (za prvega si ni bilo težko spomnit imena, druga pa tudi ne more biti kaj drugega kot Rozalija, ki obožuje otroke, klateške pse in umetnost). Pa gospod s krožnika, ki je kar šarmer, no. Skodelčke so ročno (!) porisane in to s tako natančnostjo in občutkom za vsak najmanjši detajl, da se ti kava shladi medtem, ko jih občuduješ.
Ahahaha, te fotke z makrončki sem enostavno morala pustiti za konec. A vidite, kako jih Rozalija gleda, medtem ko Ivan fura "not impressed" pogled?

INSTAGRAM / VANJA

sreda, 23. januar 2013

Tokrat izbor svojih instagramiranih fotk deli Vanja. Kaj naj za uvod povem o njej? Je novinarka, njene zgodbe lahko spremljate v Mladini. Ima ful lepa očala in nasploh krasen občutek za slog (in čtivo in predvsem za ljudi). Deliva si ljubezen do oxford čeveljcev in še do marsičesa. Z njo se je fino pogovarjat o vsem in je družba, ki so jo za ogled razstave, obisk koncerta ali za posedanje ob džintoniku lahko le želiš. Upam, da mi ne zameri tega precej osebnega uvoda:), a za konec moram dodati še, da njeno mnenje zelo cenim. Rada pa spremljam tudi njene fotke na Instagramu, ker nikoli ne veš, kaj bo prinesla naslednja  - namizno kompozicijo, domače piškote, rože, street art utrinek ... Pa naj več pove kar sama.
...
INSTAVANJA

Včasih mi kdo reče, pa kaj visiš na Instagramu. Ali ni to samo še ena priložnost za razgaljanje pretirano osebnih, celo intimnih trenutkov in obremenjevanje sveta z zanič fotografijami? Sama ga vidim kot nekakšno foto beležnico. Preprostih, vsakodnevnih utrinkov. Pa tudi tistih edinstvenih, neponovljivih. Izbrala sem nekaj najljubših.
  1. Vem, hrana je eden najpogostejših motivov na Instagramu. A ta malica je bila preveč fotogenična, da bi jo pojedli neovekovečeno.
  2. Redko fotografiram sebe. Če že, najraje pogledam navzdol. Recimo, da s tem preverjam, kako trdna tla imam pod nogami.
  3. Včasih si naredim foto zaznamek s koncerta, razstave, predstave ali kakšnega drugega kulturnega dogodka. V Londonu sem slučajno naletela na večno lulajočega gospodiča, ki ga je ustvaril Julian Opie.
  4. Ne vem, zakaj so srčki postali eden mojih najpogostejših motivov. Morda zato, ker cenim srčnost. Ali pa zato, ker so vsepovsod. Na majicah, piškotih, stenah. In tudi na stolih.
  5. Ta rdeči nagelj mi je še posebno ljub. Ko je v začetku decembra 2012 Slovenijo zajel protestni val, se je z mano udeležil prvega množičnega protesta v  Ljubljani. Tistega, ki ga je skušala nasilno prekiniti skupina organiziranih provokatorjev. A je preživel. Zato je simbol miru, svobodnega izražanja, upora.
  6. Granitna kocka velikanka - kritičen, a tudi duhovit odgovor na aktualno dogajanje v državi. Nastala je kot skupinski projekt na dobrodelnem dogodku pod okriljem iniciative Slovenia Coworking, kjer so uspeli združiti mlade, perspektivne kreativce, izkupiček od prodaje tam ustvarjenih del pa so namenili lačnim otrokom, vključenim v projekt Botrstvo. Eden prijetnejših lanskih dogodkov.

KAM NA KAVO / BAZILIKA BISTRO

torek, 22. januar 2013

No, če kje, potem sem vedela, da pri Baziliki in njenem bistroju ne bo šlo le z ikono za kavno skodelico. Bazilika, ki smo jo prej obiskovali na Miklošičevi - in ki je še vedno pogosta postojanka zdravih in okusnih malic in kosilc željnih obiskovalcev - je decembra dobila svojo podružnico na drugem koncu Ljubljane. A ne tako daleč stran, deset minut peš, pa si tam, na Prešernovi, kjer domuje BAZILIKA BISTRO.
 Da je Bazilika prava izbira, ko si želimo pomalicati dober in zdrav sendvič, počasi, žlico za žlico, uživati v vsak dan novi juhici ali poizkusiti novo pito, se ve. V Bistroju lahko to počnete sedeč na klopici v okenski niši, zleknjeni v globok naslanjač ali sede na thonetovih stolih. Mimo bodo hiteli študenti, rdeča in zelena luč na semaforju se bosta izmenjavali, vi pa boste ob prijetni glasbi uživali v hrani.
Še na nekaj sem pozabila ... Na sladke dobrote in tiste, malce bolj zdrave tudi. V mislih imam smutije (špinačni je reeees fin!). Sicer pa Darja speče tudi mafine in brownije in sladke pite. Najbrž se zavedate, kako težko je pisati to objavo, urejati fotografije in iskati prave besede, ko bi pa kar stekla tja malo posedet:)
Zvečer pa se gre v Bazilika Bistro na  pivo ali vino in pražene mandlje z rožmarinom. To me še čaka. No, jaz čakam. Bistro je pač tak, podnevi se tam malica in kosi, pije kavo in čaj, bere časopise in klepeta. Predstavlja en fin kotiček za malico med službo, odlično mesto za pomenke in zmenke, kjer so dobrodošli tudi kužki. Lahko pa samo opazuješ lepe ilustracije Mete Wraber, se zabavaš ob skodelicah Polone P in občuduješ Darjino zgodbo. Toplo priporočam!


EQUA + GIVEAWAY

ponedeljek, 7. januar 2013

Novoletne resolucije - so vam kaj znani ti zgodnjejanuarski notranji monologi o tem, kako bo letos vse lepše in boljše? Sama se ne slepim, poznam se dovolj dobro, da vem, da se niti največjih zapovedi in prepovedi ne morem dolgo držati - še posebej, če si jih izmislim sama. Letos sem z resolušni začela že lani, v zadnjih dneh decembra. Spet štrikam, berem knjige, gledam filme, se sprehajam po Tivoliju in celo na fitnes hodim. Jp. Jaz! Nehala pa sem ignorirat tudi faks in se lotila dela. Magistrirala bom! Prsežem! 
Nooo, k novemu letu in mojim novim ciljem pa se lepo poda tudi nova steklenička za vodo. Čutarca :) Imenuje se EQUA. Eno njihovo plastenko že imam, spravljena je kar v službi, ampak ta je pa prav posebna. Prvič - steklena je, narejena iz ročno pihanega stekla. Steklo tako prijetno cinglja, ko ob njo zadanem s prstanom. Ker je steklena, je tudi bolj ekološka in trajna. Da je pa superstajliš in lepa, se pa vidi na prvi pogled. Oblikovali so jo v studiu Desnahemisfera. Izbrala sem minimalistično črno, čeprav so me ostale žive barve iz kolekcije CMYK prav tako mamile. Lepo se uleže v roko, ki kar naprej sega ponjo. Ko je treba brat članke in brskat po digitalni knjižnici, ponuja mini odmor za požirek vode. 
Aja, pa moja rekreacija. Saj vemo, kako težko se je kdaj spravit v telovadnico, zeeeh. Resda tja hodim šele en teden, ampak zdaj se s stekleničko ob sebi počutim prav profesionalno. Voda v njej ostane osvežujoče hladna. Pokrovček, ki se na vrat stekleničke privije, pa zagotavlja, da se voda ne poliva. In kaj mi je morda pri stekleničkah EQUA najbolj, ampak res najbolj všeč? Da za njimi stoji mlada, zagnana in kreativna ekipa.
Ker vem, da ste se zdaj vsi zaljubili v tole mojo equo s fotk, imamo z EQUA timom tudi presenečenje ... Nekdo med vami si bo lahko izbral svojo stekleničko iz njihove spletne trgovine. Zato le preglejte vse lepe flaške in v komentarju zapišite, katera vam je najbolj všeč. Ste za? Sodelujete lahko do četrtka!

AH, TE GRADBENIŠKE ZADEVE!


Okej, ne vem, kaj je z mano in vsemi temi zidarskimi/lesarskimi/delavniškimi zadevami, ampak vedno znova se zaljubljam vanje. Naj vas samo spomnim na lesene palete ali peg board ... Prve mi domadoma že leta služijo kot postelja, drugega mi še ni uspelo narediti. Tu je še moja dilema o clothing racku, se je spomnite? No, to je rešila mini kvadratura mojega domovanja, ker zanj preprosto ni prostora:) In zdaj so očitno na vrsti armaturne mreže? Ampak jaz res ne maram armaturnih mrež, spominjajo me na betoniranje in na vse prikolice betona, ki ga je treba namešat, vse litre vode, ki jih je treba znosit k mešalcu itd. In te mreže so ponavadi grde in rjave in zarjavele in še težke povrh. Ja, ja, ja, a poglejte to, ki služi kot wall display, mar ni krasna?

... Upam, da naš oči ne bere Peperminta, ker bom eno mrežo (ziher imamo kakšno okoli hiše, pri nas se vse najde) skrila za garažo. Ne mu povedat, a prou? In klik za še en luškan primer, kako eno zarjavelo mrežo spremenite v kul dodatek za dom.
© PEPERMINT • Theme by Maira G.