SLIDER





PREJ IN POTEM • STANOVANJE Z RAZGLEDOM NA LJUBLJANSKI GRAD

torek, 02. januar 2018

Novo leto začenjamo s tistim, kar imate na Pepermintu najraje - pokukali bomo v sveže prenovljeno domovanje v ljubljanski soseski Trnovo. Za novo podobo tega 53m2 velikega stanovanja je poskrbela arhitektka Nina Štajner in ima vse tisto, česar smo od njenega dela vajeni: domiselne rešitve, neobičajne, igrive, a elegantne kombinacije vzorcev, materialov, slogov in barv, ki prej dolgočasne prostore spremenijo v prijeten dom, pisan na kožo sodobnemu človeku.

Lastnica dvosobnega stanovanja, ki se ponaša z lepim razgledom na Ljubljanski grad, je Nino kontaktirala po tem, ko je na spletu opazila "njeno" stanovanje v Kranjski Gori, nekaj podobnega pa je s prenovo želela tudi sama. "Veliko shranjevalnih površin, svetli in sveži prostori, skandinavska estetika," lastničine iztočnice opisuje arhitektka, ki si je v svojo beležnico pred začetkom dela zapisala še: zamenjati kopalno kad s tuš kabino ter obdržati kuhinjske elemente in sedežno garnituro. "Z največjim veseljem lahko povem, da smo vsem njenim željam uspeli ugoditi, praktično brez kompromisov." 

→ Za fotografije stanovanja pred prenovo se zapelji na dno strani.

Stara rjava okna in radiatorje so zamenjali za bele sodobne modele, ki se praktično zlijejo s stenami in prostor tudi vizualno povečajo. V kuhinji so pod oknom odstranili tudi parapet, okno povečali ter odprli prostor. Tlorisne razporeditve prostorov in opreme niso spreminjali, naredili so le manjše izboljšave: pravokotno jedilno mizo na primer zamenjali z okroglo, ki dopušča bolj prehoden prostor, sedežno garnituro malce zmanjšali in jo dopolnili s foteljem, ki v prostor vnese nekoliko dinamike. 

Parket so obnovili, kopalnico in balkon pa obložili z ujemajočo se keramiko. "To je narekovalo kuhinjsko ozadje, ki smo ga izvedli v keramiki zanimivih romboidnih oblik - to pa zato, ker nad delom kuhinjskega pulta ni omaric in smo želeli s keramiko na steni ustvariti zanimiv zaključek," opisuje Nina. 
Živahna oranžna barva kuhinjskih elementov je narekovala barvno shemo stanovanja; ki se iz dinamične kuhinje do nežnih pastelov v spalnici postopoma umirja. "Da smo v kuhinji dosegli čim bolj skandinavski izgled, smo oranžne elemente kombinirali s črnimi, sivimi in belimi pohištvenimi kosti. Jedilna miza ima teksturo betona, dodatki pa so večinoma kovinsko industrijskega izgleda. 
Vizualno podobo dnevne sobe in spalnice narekuje tapeta, ki prekriva celotno steno med tema prostoroma in teče tudi čez vrata. Ta imajo nevidne podboje, ko so zaprta, so zato praktično neopazna. "Ker se mi zdi, da je izbira tako močnega vizualnega elementa kot je tapeta zelo osebna odločitev, sem lastnico spodbujala, da jo je izbrala sama. Skupaj sva listali kataloge in na koncu izbrali tisto, k kateri se je vračalo njeno oko in srce," o tapeti, ki spalnici in dnevni sobi daje skorajda hotelsko vzdušje, pravi arhitektka. Izbrana tapeta vsebuje nežne sive in modre tone, tekstura betona pa poskrbi, da deluje malce bolj "robato".  
Modre tone tapete odslika niša knjižnih polic v petrolej modrem odtenku, ki v dnevni sobi preseka veliko vgradno omaro in govori o lastničini ljubezni do knjig. Tako v dnevni sobi kot spalnici se nahajajo ogromne vgradne omare, ki smo jih želeli vizualno čim bolj pomanjšati ter narediti nevidne. Zato so izvedene iz matiranega belega materiala brez ročajev. 

Oblazinjeno pohištvo se ponaša z mehkimi teksturami žameta v nežno pastelnih tonih, manjši pohištveni elementi pa so črni in kovinski ter v sicer nežno podobo prostora vnesejo nekoliko možatosti.  

V kopalnici so želeli povsem obrniti postavitev, pa jim razporeditev izpustov tega posega ni dopuščala. Zato so le obrnili školjko, da so klasični kotliček lahko zamenjali z vgradnim ter banjo nadomestili s po meri narejeno tuš kabino. Kljub majhnosti je kopalnica čudovita. 
Arhitektka pravi: "Glavno vizualno vlogo igrajo keramične ploščice, ki po steni za tušem tvorijo zanimiv vzorec; zaradi njihove specifične oblike pa se je mojster kar namučil s polaganjem! Zanimiv element je tudi kopalniško ogledalo, ki je z vseh strani enakomerno osvetljeno ter omogoča dobre pogoje za ličenje in nego. Ker je kopalnica brez naravne osvetlitve, smo se držali svetlih tonov in jo dobro generalno osvetlili tako da vizualno deluje kar se da prostorna; čeprav je v resnici miniaturna." 


Cenovno je oprema stanovanja torej kolaž oblikovalskih in dostopnejših kosov, pri tem pa so več pozornosti in financ namenili bolj trajnim elementom kot so okna, vrata, talne in stenske obloge, radiatorji, svetila ter oblazinjeno pohištvo ... Te so kombinirali z manjšimi kosi vsem dobro poznanega švedskega pohištvenega giganta. Rezultat? Svetel, prijeten  in udoben dom, v katerem je preživljati čas v užitek in veselje. Razlika je očitna.

Arhitektka: Nina ŠtajnerFotografija: Anže Vrabl

STANOVANJE PRED PRENOVO

PREGLED LETA 2017 • 10 NAJBOLJ BRANIH PEPERMINTOVIH OBJAV

četrtek, 28. december 2017


Pa smo - pri koncu leta 2017. To je čas za različne preglede leta in načrte za čisto sveže, novo leto. No, nisem preveč huda, ker z objavami na Pepermintu nisem bila tako pridna, kot sem si zamislila. Mariskatera je o(b)stala v osnutkih, kakšen mejl neodgovorjen in nekaj vprašanj še čaka na to, da jih odpošljem. Upam, da veste, da nadvse rada pišem in sestavljam objave, a si predvsem želim ustvarjati takšno vsebino, ki ne bo le lepa za pogledat, temveč tudi fina za prebrat. Ker je splet tudi moja tazaresna služba, zaslon, tipkovnica in drsnik pa moji najožji sodelavci, proste večere in konce tedna vedno raje preživljam brez te svete trojice. Zato je objav tule morda manj, so pa te pripravljene z veseljem in ljubeznijo do neodkritega, zanimivega, lepega, navdihujočega. Zame, za ustvarjalce in za vas. 

Imate radi statistiko? Meni je všeč. Iz nje vidim, kaj radi berete in kdaj (recimo v začetku tedna in med vikendi, najmanj ob petkih) ali od kod vas prinese na tale košček spleta. Letos ste na Pepermintu najraje brali o slovenskih stanovanjih, hostlih in glampingih, ustvarjalcih, mestnih vodnikih in kavarnicah. Številke? Pepermint ste letos obiskali 358.706-krat, po skoraj osmih letih (in parih letih premora) pa spletna stran beleži 2.928.897 obiskov. Najbolj brana objava leta, ki jo lahko skupaj z ostalimi priljubljenimi v  letu 2017 najdete spodaj, je zbrala 23.643 ogledov. 

Hvala vsem, ki sem vas lahko gostila na Pepermintu. 
Eno lepo leto vam želim.
Katja 













PO PRAZNIČNI NAVDIH NA INSTAGRAM • 2

sobota, 16. december 2017

Medtem ko še čakam, da me namesto virusov zajame praznični duh in tudi jaz okrancljam stanovanjce - čeprav imam mini lučke celo leto na steni, ker so mi tako lepe - sem na kup zbrala še nekaj kreativnih idej z domačih Instagram računov. V ponedeljek pa začnem s prav posebno serijo objav. Ključne besede? Darilca + slovenske znamke.

P.S. Ob prejšnji objavi ste mi nekateri sporočili, da ne vidite sličic. Zato sem tokrat uporabila drugo možnost prikaza fotografij z IG, upam, da bo zdaj vse kul. Pa začnimo!

LETO NA STENI • KOLEDARJI SLOVENSKIH USTVARJALCEV

četrtek, 14. december 2017


Koledar z letnico 2017 (pre)hitro črta decembrske dneve in endvatri bo tu čisto sveže leto. Z njim pa bo na steni prostor za nov koledar. Po tem, ko so naše stene kar nekaj časa samevale, se v zadnjem obdobju tudi stenski koledarji vračajo v velikem slogu, lepši kot kdajkoli prej. Oblikovani so tako, da delujejo kot dekorativni element, nekateri med njimi pa so ustvarjeni za recikliranje: ko je meseca konec, številčni del odrežemo, podoba pa ostane kot okras na steni ali v okvirju. 

Tule je torej izbor finih koledarjev, ki so jih za 2018 pripravili slovenski ustvarjalci. Katerega bi obesili na svojo steno?

 ZA SLADKO LETO


Sveže in sladko, a je lahko leto takšno? Jaz bi si kar želela, da je. Takšen pa je tudi pastelna čarovnija, koledar mlade oblikovalke Tare Drev, ki pravi, da je vsako leto, vsak dan - dar. A ni simpatičen? Izbirate lahko med formatoma A3 (14,50 evra) in A4 (11,50 evra).

 ZA MINIMALISTIČNO LETO


Zgodbo o Klun koledarju sem na Pepermintu že zapisala. In letos se ta, po Instagramu sodeč, priljubljeni koledar spet vrača. Dvanajst papirnatih pol je polovično zapolnjenih s številkami in dnevi, polovičko pa prekrivajo črno-beli Anini vzorčki. Vedno najprej pogledam moj mesec, marec, tega v 2018 krasijo same lepe cvetke. Cena? 18 evrov.

ZA BARVITO LETO


Zulu Zion koledar je prav tak, kot bi ga od te najbolj vibrirajoče slovenske znamke pričakovali. Poln živih barv, nepričakovanih vzorcev in pozitivnih misli. Za vsak mesec in vsak dam posebej. In ko je meseca konec? Misli izrežite, da bodo z vami celo leto. Nad svojo delovno mizo lahko Zulu koledar postavite za 12 evrov.

ZA PRAVLJIČNO LETO

Tako dolgo je čepela objava v osnutkih, da je Nina Štajner vmes že zaprla trgovinico. Brez skrbi, samo za letos. A tale koledar, ki je poln njenih pravljičnih, nežnih in prelepih ilustracij, enostavno sodi v ta izbor. Kar predstavljam si ga na steni kakšne otroške sobe, šolskega razreda, knižnice, učiteljske zbornice/ kabineta (a ni to lepa ideja za darilo?) ali pa romantičnega stanovanja. Skratka, kanček pravljičnosti za vsak dan v letu.

 ZA SLASTNO LETO

Če bomo zvesto sledili koledarju, ki sta ga pripravila Jernej in Maja iz Jernej Kitchen, se bomo februarja mastili s pustnimi krofi, junija sladkali z osvežilno sirovo torto z borovnicami, novembra pa jedli slastne quiche. Koledar za vse kuharske navdušence najdete tule, stane 16 evrov in 90 centov.

 ZA ZGODB POLNO LETO

To je le ena od dvanajstih ilustracij, ki krasijo koledar Numokk, znamke, ki jo ustvarjata Lea Zupančič in Zala Kalan. En hiter pregled si lahko ogledate tule, koledar, ki bo ljub spremljevalec številnim ljubiteljem domače ilustracije, pa lahko najdete v Gudu ali pri oblikovalkah. Stane 32 evrov. 

PO PRAZNIČNI NAVDIH NA INSTAGRAM

sreda, 06. december 2017

December je tu, lučke so prižgane, mestne ulice dišijo po mrazu, praženih mandljih in začimbah v kuhanem vinu. Ampak saj vem, premraženi prsti gor ali dol, na Instagram gremo vedno radi. Tokrat po navdih za praznično dekoracijo doma. Našla sem nekaj ličnih idej z domačih instagramčkov. Toliko jih je, da v kratkem naredim še drugi del, velja?

Meni se vedno zdi, da Klemen živi v nekem vzporednem svetu. Najbolj stajliš fant daleč naokoli, ki zna še lepo razmišljat, risat, pisat in fotkat.  Enkrat mi je nekdo rekel, da če bi bila fant, bi bila najbrž ista kot "tisti fant s Po dežju". In mislim, da bi si bila res podobna. Kakorkoli, njegov venček je perfekcija. 


Petrine ročne spretnosti in slog lahko občudujemo pri njenih slaščicah (več v Pepermintovem portretu, če se še niste pofočkali na njenem novem IG profilu, pa to storite takoj zdaj:), čudoviti pa so tudi njeni stajlingi doma ali sredi gozdne jase ... seveda je tudi njen venček nekaj posebnega in čisto v njenem slogu.

A post shared by Petra Sodja (@p13ra) on

Pri Martini, ki ustvarja FinoFino, je fino in lepo vse dni, kaj šele v tem predprazničnem času. Tako kot je ličen njen nakit in puhasti njeni oblaki, tako je finfin tudi njen adventni venček. Črn pladenj, bele svečke, macesnove vejice, evkaliptus in storžki. Zima na mizici.

Jaz si bom tole idejo kar izposodila, hvalalepa, @anjagorjup! Minimalistično, šik, preprosto lepo. Kot celo Anjino stanovanje (jo snubim za objavo na Pepermintu že dolgo, samo da veste:). Anja, ne bit huda, saj veš, da obožujem tvoj slog in vsako fotko posebej.

A post shared by A N J A.G (@anjagorjup) on


Špela Leskovic je arhitektka z izjemnim čutom za estetiko in detajle. Tudi ko gre za praznično okrasitev doma. Adventni venček v njihovem dunajskem stanovanju (oglejte si ga v tej Pepermintovi objavi) je sijajen. Štiri steklenice, napolnjene z vodo, vsaka hrani drugo vrsto zelenja. Namesto pokrovčka pa preprosta bela sveča. Popolno.

A post shared by spela (@spelalalamar) on

Janji bi lahko rekli tudi mojstrica flatlayev (= skrbno stilirani posnetki iz zraka), njen profil @_houseofjj_ je namreč poln krasnih podob, v katere pogosto vpleta koščke narave. Od poletnega cvetja, jesenskih bučk do zimskega zelenja. Tak, naraven in čaroben, je tudi njen venček. Pravi, da se sama raje kot v trgovino po decembrsko dekoracijo odpravi "v gozd, na travnik, naberem najljubše materiale in se lotim dela sama. Pa še čudoviti vonji in dobri občutki pridejo zraven."

A post shared by Janja (@_houseofjj_) on

Zima je čas, ko Anitin skandinavsko navdahnjen dom (več v tej Pepermintovi zgodbi) še lepše zažari v svečkah, lučkah in drugih skrbno izbranih dodatkih. Med vsemi lepimi fotkami pa sem izbrala tole, ki skorajda povsem v belem vabi k sanjarjenju na zasnežen zimski dan.
A post shared by Anita (@lovescandinavian) on

Joj, Ana. Zaljubljena sem v vsako njeno fotko. Ta z napol spletenim venčkom ni izjema. Kar diši iz nje po smrekovih vejicah in evkaliptusu, skoraj dogorele sveče v kristalnih svečnikih na leseni mizi pa so pika na i čarobnemu vzdušju.

DARILO ZA NAJLJUBŠE = #DARILOZAMUCE

sobota, 02. december 2017

Pred tedni napovedana akcija #darilozamuce se je s prvim decembrskim dnem tudi začela in morda ste na Instagramu že zasledil darilca domačih ustvarjalcev, ki bodo znesek od prodaje namenili Mestnemu mačjaku. Če je decembrsko obdarovanje v vaši navadi in že tuhtate, kaj bi letos poklonili najdražjim, morda med ročno narejenimi izdelki najdete nekaj lepega in praktičnega. Ter s tem podprete skrb za kranjske prostoživeče muce in tiste, ki čakajo na svoj zavedno dom.

Kako dobrodelno nakupovanje poteka? Na Instagramu sledite znački #darilozamuce - klik vas odpelje naravnost na galerijo izdelkov - in pri vsakem od sodelujočih preverite, koliko je treba za določen izdelek odšteti in s tem prispevati v Mačjakov sklad. Vsekakor niso še objavljeni vsi izdelki,  nekateri pa so tudi že prodani, zato le poklikajte v prihodnjih dneh na #darilozamuce, da ne zamudite česa prav posebnega. 

Vedno pa lahko mačkonkam in mačkonom pomagate z SMS donacijo // Uporabniki omrežja A1 lahko na številko 1919 pošljete sporočilo s ključno besedo MACJAK1 in s tem Mačjaku donirate en evro, s ključno besedo MACJAK5 pa donirate pet evrov. Prispevki so namenjeni nakupu kakovostne mačje hrane in morebitnim stroškom veterinarske oskrbe.

NAJ TI POVEM SVOJO ZGODBO • SPOMINSKA KNJIGA ZA STARE STARŠE

petek, 01. december 2017


Naj ti povem svojo zgodbo je prav posebna spominska knjiga, namenjena starim staršem, da jo izpolnijo, in vnukom, da jo prebirajo, s tem pa spoznavajo babice in dedke, njihovo mladost, življenje, spomine. Zdaj, ko so še tu. In takrat, ko jih ne bo več. 

Spominska knjiga je sad kreativnega sodelovanja založbe Grafenauer in ilustratorke ter oblikovalke Vide Igličar. Ta je v snovanje knjige zarisala ne le svojih ilustracij, kaligrafskih zapisov in oblikovalskega mojstrstva, temveč tudi svojo osebno zgodbo, zgodbo vnukinje. 

"Dve leti in pol nazaj mi je Eva, direktorica Grafenauer založbe, povedala za svojo idejo o albumu za stare starše. Rekla je, da v tem projektu vidi mene, moje ideje, ilustracije ter kaligrafijo in mi zaupala celotno izpeljavo od idejne zasnove do izvedbe,"  začetek sodelovanja opisuje Vida, ki je takrat na projekt gledala kot na priložnost in izziv. "Danes? To ni več zgolj priložnost, izziv ali nov projekt. Danes knjiga Naj ti povem svoj zgodbo predstavlja del mene."

Knjiga je prava paša za oči. Z nežnimi, pastelnimi barvami in sanjavimi ilustracijami, ki so daleč od retro nostalgije, ki bi jo morda pričakovali, s citati in lepo oblikovanimi prostorčki za zapise, knjiga kar vabi k listanju, izpolnjevanju in branju. Ustvarjena je "z namenom, željo, da se zapišejo zgodbe starih staršev, delijo preizkušeni nasveti in modrosti, ustvarijo novi spomini in podoživijo že ustvarjeni. Da se okrepi most med dvema generacijama, v odnosih predre led in najde pot do pomenljivih pogovorov ali izreče tiste besede, ki včasih zaradi čustvenega naboja težje pridejo z jezika".

Ni pa posebna le knjiga, temveč tudi spletna stran, ki jo spremlja. Na njej se namreč zbirajo zgodbe vnukov in starih staršev, pripovedi o dragocenih spominih in skupnih doživetij. Delite jih lahko tudi vi.  Za konec pa še namig ustvarjalcem, da v zbirko morda v prihodnje dodajo tudi spominske knjige za starše, brate, sestre, tete, strice, prijatelje ... Toliko je življenjskih zgodb, ki ostanejo nezapisane. 

TIN & IZA • Z DIJAŠKIM BUDGETOM IN DIY PROJEKTI PRENOVILA DOM

nedelja, 26. november 2017

"Ura je 20:43 in petek je. Človek bi pričakoval, da bi bila na ta petkov večer raje na kakšnem žuru v centru mesta, kot pa doma zavita v kovter in s kozarcem vina v rokah. Ja, to sva midva. Mlad par iz Ljubljane, po imenu Tin in Iza. Iz vsakdanjega življenja poskušava ujeti čim več kreativnih idej, pojesti čim več dobre hrane in čas preživeti s prijatelji. Težko je opisati, kaj točno počneva, ker se nama vsak dan odvijajo nove zgodbe in počneva popolnoma različne stvari. Je pa res, da je večina najinega dela usmerjena v oblikovanje, Izinega predvsem v notranje, Tinovega pa v industrijsko."

Tin in Iza sta mlad par, ki ga poznamo predvsem z istoimenskega Instagram profila, na katerem nas že nekaj let razvajata s skrbno stiliranimi (ali pa v vsakdanjem momentu ujetimi) fotografijami. 
ESTETSKE FOTOGRAFIJE Z ZANIMIVO ZGODBO
"Res je, da veliko časa posvečava fotografiji in Instagramu, ampak nisva še niti približno na tisti stopnji mojstrstva, kot si želiva. Poskušava, da bi bil najin Instagram profil predvsem iskren in da na njem objavljava estetske fotografije z zanimivo zgodbo, z raznih potovanj in na novo odkritih kavarnic in luštnih trgovinc," pravita dijaka, stara 18 in 19 let.
MINIMALIZEM, KI PRITEGNE NE GLEDE NA SPOL
"Načeloma sta si najina sloga glede fotografije dokaj podobna. Seveda pa se (predvsem v zadnjem času) večkrat zgodi, da se težko odločiva katero fotografijo bova objavila. Interesi obeh se seveda s časoma spreminjajo, ampak fotografije vedno skrbno izbereva in se trudiva biti čimbolj izvirna in inovativna. Poskušava se držati predvsem minimalističnega sloga, prav tako pa nama je v veliko inspiracijo skandinavski dizajn, za katerega si močno želiva, da bi se še bolj razširil tudi pri nas.  Za fotografijami vedno stojiva oba ter želiva privabit tako žensko kot moško ciljno publiko.
KO SE OPREMLJANJA STANOVANJA LOTITA DIJAKA ...
Instagram vidita kot platformo, na kateri se lahko mladi s svojo kreativnostjo in idejami pokažejo svetu. Minulo poletje pa smo lahko na njunem profilu opazili, da sta se lotila urejanja svojega gnezdeca. Odločila sta se, da se preselita na svoje in tako dobila možnost, da si staovanje uredita v svojem slogu. Ker sta še dijaka, je bil njun budget res majhen. "Pa sva se odločila, da bova vse naredila sama. In tako nama je po mesecu trdega dela, tudi do poznih večernih ur, uspelo ustvariti topel in prijeten dom."
Želela sta uporabiti čim bolj nepoznane pohištvene kose, ki jih nima vsak, čez celotno stanovanje pa se vije enotna barvna shema: siva, črna in bela. Za največjo spremembo sta poskrbela z betonsko steno v spalnici, ki je dala sobi povsem nov značaj.

KAKO Z MAJHNIM BUDGETOM DO SODOBNEGA INTERIERJA
"V stanovanje sva vnesla ogromno truda, se dotaknila vsakega kotička in ga poskusila narediti maksimalno funkcionalnega. Želela sva dokazati, da starost in denar nista ovira in da se da tudi iz malo denarja narediti ogromno. Prav tako sva se med delom ogromno naučila o samih materialih in izvedela veliko trikov, kako lahko z res majhnim budgetom spremeniš izgled starega prostora v nekaj sodobnega."
INSTA-STUDIO
Ker je v stanovanju še ena soba, ki je zares ne potrebujeta, sta razmišljala, kaj lahko iz nje naredite. Najprej sta seveda razmišljala o tem, da bi poiskala cimra in jo oddajala, a je vmes padla ideja, da v njej ustvarita insta-studio, prostor, ki je namenjen fotografskim navdušencem, posebej tistim, ki jih zanimata moda in dizajn. Nastal je fotogeničen studio z lepo svetlobo in številnimi predmeti, ki jih lahko fotografi stilirajo in ujamejo v fotografijo: revije in knjige, stoli rex, skodelice, izdelki z posebno embalažo. "V studio prineseš le svoj produkta ali pripelješ svojega modela, za vse drugo je poskrbljeno."

Če bi radi Izo in Tina obiskali ali vas zanima več o njunem studiu, ju lahko dosežete kar na Instagramu. Hvala, da sta nas spustila v svoj domek! 


GAŠPER KRAJNC • STRIPORISEC, KI GA NAVDIHUJE GROZA

nedelja, 19. november 2017

"Sem Gašper Krajnc in rišem stripe," odgovori na prvo vprašanje, ki je pri Pepermintovih intervjujih vedno enako. Kdo si in kaj počneš? Ko se pogovarjam z ilustratorji, mi skoraj vsi po vrsti povedo, da že od majhnega ves čas rišejo ali pa so že od nekdaj vedeli, da bo njihovo delo povezano s tem. No, pri Gašperju ni bilo tako. 

NEORTODOKSNI RISARSKI ZAČETKI IN PRVI STRIPI V DIJAŠKEM GLASILU
"Bil sem kar neortodoksen, kar se začetkov tiče. Tako kot najbrž vsi, sem rad risal v prvem, drugem razredu osnovne šole, potem pa zmeraj manj. Bolj me je zanimal šport, treniral sem smučanje, in do srednje šole pozabil na risanje," s koroškim naglasom razlaga, kako sta nato s prijateljem začela risati mini stripe za glasilo dijaškega doma Bežigrad, kjer je živel med šolanjem na takratni srednji šoli tiska in papirja. 

Tam je torej objavil svoje prve, "za hec" stripe. Zanimivo, stripov tudi nikoli ni bral. Z izjemo tistih  malih stripov v Večeru in Mikijevega zabavnika iz trafike, s katerim si je nekoč krajšal čas v bolnišnici, stika s stripi ni imel, niti ni vedel, kje bi jih na Koroškem lahko dobil. 
OD TEOLOGIJE DO ANIMACIJE 
V srednji šoli se je naučil nekaj grafičnega oblikovanja, a čeprav je bil že od vedno navdušen nad likovnim svetom in ga je vse po malem zanimalo, ga ni nikoli nič prijelo do take mere, da bi se nečesa lotil zares ali šel kaj takega študiral. Prav nasprotno. Študiral je teologijo. Ko se zasmejim, reče: "Saj ti pravim, nenavaden začetek." No, na faksu, ki ga je kmalu zatem obesil na klin, pa je v njem nekaj kliknilo in s prijateljem sta se lotila 2D animacij. 

"Z Markom Renkom sva delala takšne izi animacije, ena je bila na festivalu Fanimatu tudi nagrajena. In sva ugotovila, da če želiva biti zares dobra, se morava najprej naučiti dobro risati.« In sta se, tudi Marko Renko danes velja za enega najbolj perspektivnih ilustratorjev. Medtem je Gašper spoznal, da je animacija zahteven špas. 

NA KONCU SO OSTALE ZGODBE
"Tisto, kar mi je od tega ostalo, pa je bilo spoznanje, da mi je od vedno najbolj kul pripovedovati zgodbe. In strip je za to idealen medij. Še posebej, ko sem ugotovil, da je strip veliko več od spidermanov, supermanov in batmanov. Da z njim lahko pripoveduješ drugačne zgodbe. Žalostne, resne stvari." 

Prve stripe je nakupil v Pragi, kjer je po tednu dni iskanja našel striparno s stripi za tri krone. "Iz kupa sem vzel tiste, ki so se mi po slogu zdeli takšni, da bi jih lahko risal tudi jaz. Niso bili tako dobro zrisani kot ostali ameriški stripi, a zaradi tega bolj zanimivi, z njimi sem se poistovetil Pa tudi zgodbe so bile daleč od superherojskih, opisovale so obskurne zadeve, ki jih ljudje niso masovno brali."
SAMOUK, KI GA FASCINIRAJO MEJNE TEME. IN STARI RIM.
In je začel, čisto iz nule, študirat anatomijo. S pomočjo knjig in risarskih videov je, popoln samouk, po letih – "bilo je mučno" – učenja in vsakodnevnega risanja, narisal svoje prve stripovske odlomke. 

Fascinirajo ga mejne teme. Od vedno mu je bil najljubši horror, v knjigah, serijah, filmih. A njegove prve zgodbe niso bile povezane z grozo, temveč z zgodovino. "Obožujem zgodovino Starega Rima in pred leti sem začel fantazirati o tem svetu, si izmišljevat svoje zgodbe, semi navezane na realno zgodovino. Nek paralelni svet Rima v času Julija Cezarja. Risal sem kratke, par-stranske stripe, totalno nedokončane, preizkušal sem stile, medije, z vodnimi barvami, z navadnim tušem. Lovil sem se, vsak teden sem zamenjal tehniko, iz meseca v mesec spreminjal mišljenje o tem, kaj je strip in kakšen mora biti."

"RISAR Z AFINITETO DO AKADEMSKEGA REALIZMA"
Sčasoma je našel svoj slog. Pravi, da je najtežje opisovati sebe in svoje delo. Gašper Rus, stripar in kritik, ga je označil za risarja z afiniteto do akademskega realizma. "Moj stil je vsekakor bolj realističen, bolj podoben ameriškemu in francoskemu stripovskemu slogu. Po tem najbrž odstopam od slovenskega stripa, zdi se mi, da se pri nas večinoma držimo alter stripa. Alter strip je v Sloveniji mainstream in kamorkoli greš, slovenski strip poznajo po tem. Izjemi sta morda Lavrič in Smiljanić, ki sledita realističnemu slogu. Pa Bernard Kolle, eden od bolj neznanih slovenskih avtorjev, ki riše za tujino, za francoski in belgijski trg, in fura podoben realistični stil kot Hermann Huppen."
DROBCI VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA V KRATKIH STRIPIH
Lani je izšel Gašperjev prvi stripovski album. Zgodbo Obred sta ustvarila s prijateljem Maticem Večkom. Matic jo je spisal, Gašper zrisal. Kar se zgodb tiče, se je našel v današnjem, sodobnem času. "Še vedno bom v svojih zgodbah častil grozo in vse, povezano z njo," se zaheheta. "Poskusil pa jo bom povezati s svetom, kot ga poznam jaz. Postavil jih bom v okolje, ki mi je blizu."

V navdih so mu drobci vsakdanjega življenja. Ustvarja tudi kratke stripovske zgodbe, nekakšne vizualne haikuje v nekaj prizorih in jih sem ter tja objavi na spletu. Takšna je bila zgodba o vročem poletnem jutru, pa tista iz ilustratorjevega studia in odmora z kosilo, ko je za sosednjo mizo ujel pogovor neznank in ga spravil v strip. "Nagovorijo me preproste reči, vedno imam s sabo beležko, skicirko, da lahko te momente ujamem."

"POMEMBNO JE, KAKO BRALCA VODIM ČEZ STRIPOVSKO STRAN"
Ustvarjanje stripa zna biti dolgotrajno delo. Še posebej, če si, kakor Gašper, posebne vrste perfekcionist. Veliko mu pomeni storyboarding, kadriranje stripa v pravo kompozicijo. "Zelo mi je pomembno, kako se strip bere, kako bralca vodim čez zgodbo, čez stripovsko stran. Gre za zelo subtilne stvari, ki jih običajen bralec morda niti ne opazi, ljubitelji stripa pa takoj."

Ena stripovska stran mu vzame vsaj 16 ur, dan ali dva dela. Ko dela zase, je tempo bolj umirjen, kot če ga lovijo deadlini. "Nerad hitim, vmes rad zadiham, pustim malo stat, pogledam čez nekaj časa in kaj popravim." Danes skoraj vse dela na računalniku, saj je tako najhitreje in mu tak način dela ustreza. Si pa želi, da bo imel nekoč dovolj časa in svobode, da bo več časa risal na roke.


STRANGER THINGS PO GAŠPERJEVO
Še en delček Gašperjevega dela, ki je morda celo najbolj zaokrožil na družbenih omrežjih in spletu, pa so momenti iz popkulture, če jim lahko tako rečem. Takšni so bili na primer prizori iz uspešne Netflixove serije Stranger Things. Na Tumblrju, priljubljeni spletni platformi, krožijo še danes. "Zavedam se, da internet zahteva, da nonstop nekaj objavljaš, vsaj tedensko bi moral objaviti kaj novega. Trenutno takšnih svojih projektov delam bolj malo, pa tudi zelo sem kritičen do svojega dela, no, ali pa skromen."

Preživlja se z ilustratorskim delom, riše storyboarde, sodeluje z različnimi naročniki. A sam se ima za striporisca. Iz stripa izhaja, k risanju ga je vedno gnal strip in ko bo velik, pravi, si želi biti samo to. Ne glede na to, kaj počne: riše zgodborise za oglase ali filme, ilustrira za otroke ali ustvarja zgodbe v stripu, je slog vedno njegov.

Menda pa bomo že kmalu lahko Gašperjeve stripovske strani spremljali bolj redno. Medtem pa ga lahko najdete na Instagramu, Facebooku ali Tumblrju. In vmes prebrete še kakšen strip. Slovenski, velja?

SKODELICE IN KROŽNIKI S ČUDOVITIMI NAPAKAMI

ponedeljek, 13. november 2017

"No, takole, bom čisto kratka, ker je čisto preprosta," začne SILVIA, ko jo povprašam, kakšno zgodbo nosi njena nova linija skodelic in krožnikov v izbranih barvah in napisi, ki porajajo vprašanja in dajejo odgovore.

"A veš, jaz sem bila vedno 'nekako prehitra', pred časom, vedno sem mislila, da moram biti prva v vsem, pokazat vse nove kolekcije, it na vse sejme ..." se prične odstavek, ki se nato konča šele kakšnih petnajst vrstic navzdol. Kot da bi Silvia tam v Amsterdamu zajela tisto ne-še-pod-ničlo sapo in naslednjič vdihnila šele tule, ko objavo bereš ti.  

Meni je Silvia všeč, ker vedno pove tako, kot je. Tudi ko gleda nase in nazaj. Nič je ni strah povedat, da se v iskanju drugačnosti kdaj lahko tudi izgubi(mo). In tako se je izkazalo, da ljudje (kupci) pravzaprav vsega tega sploh niso želeli tako kot ona, zanje je bilo vse prehitro in preveč, zmeda v hitrem menjanju kolekcij in znamk. 

Potem je zaprla ljubljansko Sisi, legendarno prodajalno vsega lepega v Stari Ljubljani, in odšla med kanale na sever. Ko je po premoru tam znova odprla spletno trgovino, je bila spet na lovu za stvarmi, drugačnimi od vsega, kar ponuja Amsterdam in njegovih milijon konkurenčnih čudovitih trgovinic.

"Pa sem dodala japonski brand Puebco, pa Ouef iz New Yorka, pa francosko znamko Polder, nakit nizozemske oblikovalke, ročno barvane lanene blazine iz Pariza ..." Vse to samo zato, da je znova ugotovila, da tudi v mestu, ki ima toliko vsega, niso povsem prirpavljeni na novo. Tudi oni si želijo znamk, ki jih najdemo skoraj v vsaki trgovini.  "Pa sem se 'prešejkala'," pravi, spet je šla čez vse to, da je ugotovila, da vse že obstaja, ostaja nam le to, kaj mi s tem naredimo, spremenimo, dodamo. "Pa sem se nehala trudit 'biti nekaj', za kar še sama nisem točno vedela, kaj je."
In tako so nastale skodelice in krožniki preprostih oblik, posebne barvne palete in z napisi, Silviinimi citati, zanjo posebnimi besedami. "Mogoče so od kakšne pesmi, ki je v mojem srčku, moji življenjski recepti, iz mojega vsakdanjega počutja, ljubezni do lastne energije, odkrivanje simple življenja!" Zraven pa kljub vsemu ostaja njena velika ljubezen do visoke mode. "No, tukaj sem lahko vklopila samo barve, ker risat in šivat ne znam, bi pa zelo rada."

Preprosta linija, ki pa se lahko dotakne vsakega, tako z motivi, kot cenovno. In to je bil Silviin cilj. "Iz majhnega zraste veliko, a ne, pa sem spet na začetku. Ampak mi je lepo," še pove. Ta pot do keramike ni bila kratka, vmes se je morala naučiti veliko stvari, zato so ves nastale tudi napake. Pri barvah in napisih. "In potem mi je postalo jasno: JA, želim imeti napake, popolnosti ni več, tako ima skoraj vsak izdelek čudovite napake z namenom."

Sisijina kolekcija keramičnih skodelic in krožnikov je na voljo v trgovini FARBARELA v Ljubljani. Z njo pa je povezana še ena Silviina zgodba. "Katarina, lastnica Farbarele, je bila moja najboljša prijateljica, ko sem bila majhna, ful sem jo imela rada. A ni to lepo?" 
© PEPERMINT • Theme by Maira G.