SLIDER





JANA + LOVELY

sreda, 31. avgust 2011

Zadnje mesece (če bi rekla leta, bi se zvenelo zelo poznavalsko in kot da jih imam 40) vedno več svojih spletnih uric posvečam srbskemu in hrvaškemu oblikovanju. In oglaševanju nasploh. Kaj pa vem, super estetiko imajo, niso tako obremenjeni z Zahodom in Severom kot smo mi, spretno vpletajo v svoje izdelke kulturo in tradicijo in so obenem tako zelo svojstveni in tako zelo moderni. JANA ORŠOLIĆ je prva dama srbskega oblikovanja, mlada, uspešna in multitalentirana. Asistira na fakulteti, kuha, fotka, stilira, piše blog, redno objavlja v life-style revijah in je tako mimogrede še modna ikona. Iz njenih prelepih del bi lahko naredila nešteto kolažev, a sem izbrala Lovely, font, ki ga je oblikovala Jana in ki si ga lahko prosto naložite v svojo bazo.  Res toplo priporočam, da pokukate na Janino spletno stran in preklikate njena dela. In napišite kaj lepega z Lovely ;)

ORANŽNA EMMA

ponedeljek, 29. avgust 2011


A sem že povedala, da se mi zdi Emma Stone krasna? Zabavna in lepa, takoj bi imela njene rdečkaste lase, takoj! Morda poznate čudovito knjigo The Help, morda ne. Če knjige niste še prebrali, vas bo morda prepričal film, ki bo, upam, kmalu na ogled tudi pri nas. Gre za ganljivo in humorno pripoved o ženskah na ameriškem jugu v začeku 60. let prejšnjega stoletja, ko je bila meja med črnci in belci še vedno ostro zarisana. Mlada, svobodomiselna in na tapravi način gobezdava Skeeter (ki jo upodablja Emma) pa s prodornostjo in pogumom začne pravo malo revolucijo. Komičakam, filmski napovednik na ogled tule!

ZEMLJEVID ŽELJA

četrtek, 25. avgust 2011

PROSTOROŽICE (dekleta iz kolektiva prostoRož) so spet zasedle mesto z eno od čudovitih idej, ki razmigajo javne površine in vabijo nasmeške na lica mimoidočih. V okviru festivala Mladi levi, je med petkom in včerajšnjim večerom na ploščadi Muzejske četrti na Metelkovi ležala velika preproga, nekakšen mestni zemljevid. Eksperiment, ki so ga prvič preizkusili v petem dunajskem okrožju Magreten, izziva prebivalce določenega mestnega okrožja, naj na zemljevidu označijo, česa si želijo na svojih ulicah. Svojo željo so Ljubljančani tako zapisali na listek, tega pa skupaj z balonom pritrdili na zemljevidno preprogo. Organizatorji bodo skupaj z MOL izbrali eno željo in jo tudi uresničili. Me prav zanima, kaj se bo iz tega izcimilo...

ZAPUŠČEN LES IN POLETNO CVETJE

torek, 23. avgust 2011

Včeraj sem vas že malo hecala na FB in vas spraševala, v kaj in zakaj sem vrtala luknje z bormašino. Jp, v stare deske, ki so se leta močile na dežju in sušile na soncu. Popisala sem jih s čopičem in akrilno belo barvo. Ni šlo zlahka, ker barve nisem redčila z vodo, ampak efekt je pa kjut. Tak, rustikalno poročni :) K starem lesu po mojem mnenju lepo sodijo rože. Z nadlepim rožnatim blagom sem zato oblepila lesene ščipalke in naredila zastavice za na mafine.
Če prirejamo tazaresno čajanko ali praznovanje, lahko vsakemu gostu ob pogrinjek zapišemo ime, morda številko mize na kos deščice. Meni je bilo že tako dovolj vroče, zato je bila moja čajanka čaj-less. Malo torej goljufam :)
Vazice sem v viseče spremenila tako, da sem jih okoli vratu enkrat ovila z cvetličarsko žico, nato pa z drugim kosom žice naredila lok iz ene na drugo stran, tako da sem dobila nekakšen ročaj. Za povezano zgodbo sem okoli žice zavezala pentljo iz enakega blaga, kot sem ga uporabila pri ščipalkah in cake toppersih. Vaze lahko obesimo na žebelj ali pustimo na mizi, morda na tleh ali na debelem lesenem čoku. Ko se stemni, obnje postavimo bele sveče.
Desko z napisom sem postavila na vidno mesto, okoli nje sem prav tako ovila trak blaga. Skozi zvrtani luknji sem napeljala navadno vrvico. Desko sem skupaj z manjšim cvetličnim aranžmajem obesila na isti žebelj, oboje pa spela še z eno okrancljano ščipko.
No, zdaj naj se pa hitro kakšna od meni bližnjih punc poroči, da prevzamem dekor v svoje roke. Mislim, da bi v tem nadvse uživala. Samo nekaj stopinj manj se ne bi branila.

ŽIVLJENJE IN TEHNIKA

Revija/časopis ŽIVLJENJE IN TEHNIKA je začela izhajati leta 1950 kot Ljudski list. Čez tri leta se je preimenovala v naslov, pod katerim izhaja še danes. Več o zgodovini revije si lahko preberete tukajle. Naš oči, ki nadvse rad ohranja pred propadom stare knjige in podobne zadevšne, mi je prinesel kup starih časopisov, ker se v njih najde tudi marsikateri zanimiv nasvet za DIY :) Ko sem pregledala revije (večinoma so iz leta 1953), sem si skušala predstavljati, da bi recimo naslednje jutro vstala z namenom, da zgradim transformatorsko postajo. Ali morda pograd. Taki in drugačni nasveti z navodili in načrti so namreč prikazani v ŽIT. Danes se gre po take stvari v trgovino (no, za transformatorsko postajo nisem ziher:), še nedolgo nazaj pa so sami naredili vse, kar se je le dalo.
Ni kaj, nekoč je bilo lastno delo vrednota, danes pa smo predvsem leni in bi vse radi imeli po bližnjici, čimprej in takoj. Če montaža kje ni všteta v ceno, je cela panika. Naši izgovori so, da nimamo časa - zato kupujemo prek spleta, saj nam ni do gužvanja po trgovinah. Hah, ta dragoceni čas raje preživimo ob gužvanju na tako zasluženi kavici v mestu. Karikiram, ampak zadeva ni daleč od resnice, se mi zdi. No, najbrž nihče od nas ne bo nikoli zgradil transformatorske postaje, sem pa prav vesela, da znam prijeti kladivo v roke (ali kakšno bolj sofisticirano orodje) in kaj popraviti, celo ustvariti.
Najbolj zanimivo je brati napovedi za prihodnost. Take, v kakršne so trdno verjeli znanstveniki in strokovnjaki tistega časa. Da bo imel čez 50 let že vsak svoje letalo, da bodo kemijski strokovnjaki iznašli nešteto novih elementov in snovi, da bo ocean "polje prihodnosti", kjer bomo gojili vse možno. In ko pod zanimivost spada fotoaparat, ki sam nastavi svetlobo, veš, da se stvari spreminjajo in da se vedno tudi bodo.
Zdaj pa k fotkam. Od vsega sem bila najbolj navdušena nad tipografijo v teh zgodnjih številkah ŽIT.  Lepa, raznolika. Znaki podjetij preprosti a izčiščeni. In oglasi, smešni za crknit, no, ali pa vljudni. Vsekakor takih nismo vajeni več. Tudi Uredništvo je svoje naročnike le z obvestilom v okvirčku povabilo, naj poravnajo svoje naročnine in naznanilo, da se bo v prihodnjih mesecih pri njih oglasil poštar z roza položnico. Danes bi te zasuli s papirji in grožnjami :)

2. FESTIVAL ČRK

četrtek, 18. avgust 2011

V soboto se pričenja letošnji FESTIVAL ČRK. To je ena tako fajn zadeva, da sem se odločila, da vsaj malo prispevam k prepoznavnosti in širjenju vesti o njem. Zato sem šla danes pokukat v prostore na Križevniški ulici 16, kjer se bo glavnina festivala tudi odvijala.
V tiskarni in prostorih tipoRenesanse so črke povsod in v vseh oblikah. Tam so tudi različne priprave za tisk, od velikih do malo manjših tiskalnih strojev, večinoma iz povojnih časov. In vsi delujejo in na vse gospod Marko, duša in delovne roke tiskarne tudi tiska. Festival črk je že lani v mestnem dogajanju pustil močan vtis (mojo skromno lansko fotoreportažo si lahko ogledate tule), letos pa bo na sporedu še več raznolikih delavnic - od tistih za otroke, do tistih za tipografske navdušence z nekaj predznanja. Podrobnejši program si lahko ogledate na tej povezavi, naj omenim le nekaj delavnic:
  • klesanje črk v kamen
  • ročna izdelava papirja
  • lesorez
  • tiskanje vizitk
  • risanje okrasnih inicial
  • oblikovanje črkovnih vrst

V okviru festivala bomo lahko poslušali tudi nekaj predavanj (in sicer v Mini Teatru) in si ogledali kakšen dokumentarni film o tipografiji (v Kinodvoru), dogajalo pa se bo tudi na Stritarjevi ulici.
Zdaj pa še o NATEČAJU ZA POVALJANI PLAKAT. V okviru festivala je namreč razpisan tipografski festival na temo prostovoljstva, saj je letošnje leto tudi leto le-tega. Prispele predloge bo ocenjevala strokovna žirija, tri najbolje ocenjena dela bodo za nagrado natisnjena z nekajtonskim gradbenim valjarjem, nekaj odtisov vsakega plakata pa bo ponujenih na posebni dražbi. Vsa ostala izbrana dela bodo na ogled na v ta namen pripravljeni razstavi v času festivala. Več o pogojih natečaja si preberite tule, sodeluje lahko praktično vsak, ki ga tipografija veseli, le na zadnji dan oddaje, 26. avgust, ne pozabite.

Upam, da se vidimo! :)

5: MAMI SANDRA

sreda, 17. avgust 2011

Sandro na spletnih labirintih poznamo kot Mami Sandro. Je prav posebna mami, taka, ki se gre učit španskega jezika tja nekam ob zahodno morje. Taka, ki na film lovi otroške poglede, mestne prizore in potovalne razglede. Kuka na stara dvorišča, pozabljene hodnike in prašna stopnišča. Mimogrede škljocne zajtrkovalni pejsaž in svetle laske svojih otrok. Njen blog so slike njenega vsakdana, ki jih z objave v objavo pospremijo iskrene besede navdušenosti nad preprosto velikimi drobnarijami življenja. Z nami deli pet reči o sreči.
PET REČI O SREČI.

1. Sreča je, ko naključno najdeš vhod v hišo s čudovitim talnim vzorcem, sedeš v sosednjo krčmo, naročiš pijačo in opazuješ, kako ljudje prihajajo in odhajajo.
2. Sreča je, ko s sorodno dušo sediš ob morju, debatiraš o smislu obstoja, ješ paello in srebaš hladno belo vino.
 3. Sreča je, ko pod pozno poletnim soncem ležiš v visoki travi in bereš vrhunsko knjigo.
4. Sreča je, ko tvoj otrok zjutraj zleze k tebi v posteljo in te nežno poboža po licu.
5. Sreča je: »Sobotno popoldne in dva pogleda, ki se srečata nad kozarcem hladnega vina.« (Michael Foley)
Hvala, Katja, za prijazno povabilo k tebi domov. V užitek mi je bilo.
Sandra, hvala tebi.

© PEPERMINT • Theme by Maira G.