KREATIVNA CONA ŠIŠKA

KREATIVNA CONA ŠIŠKA

petek, 28. september 2012

(foto: Tilen Sepič, vir: KCŠ)

Prav zdaj (pa še cel dan in večer bo) v Kreativni coni Šiška /Celovška 50/ poteka fundraising dogodek, na katerem lahko v zameno za kak evro, donacijo po želji in tako naprej uživate v dobri glasbi, kakšnem prigrizku, pijači, sodelujete pri dražbi ali srečolovu. Vsa zbrana sredstva bodo namenjena ohranitvi prostora, kjer ustvarjajo mladi oblikovalci in društva, ki jih veže entuziazem in naprej poganja ustvarjalnost. Več preberite tule ... in pridite pomagat rešit KCŠ!

PREBERI

V BARVAH SLIVE

V BARVAH SLIVE

ponedeljek, 24. september 2012

Haha, to bo štorija. Ta vikend sem bila nadvse razpoložena za eno fotkanje na našem novem betonu. In sem si rekla, da bom nekaj spekla in kaj je zdaj aktualno? Slive. Vse lepo in prav, tartaljetke so bile fine, dišale so po cimetu in vaniliji. A kaj, ko sem to, da pečene slive niso najbolj fotogenična zadeva na svetu, opazila šele zdaj, pri urejanju fotk :) Ampak da se mi ne bo zdelo zaman, da sem vso šaro in pite nosila ven in bentila čez mačke, ki so se delale, da jim slive ful dišijo, se bom delala, da so pečene slive ful lepe in vam pokazala vsaj mojo potegavščino s peki papirjem (ki na nekaterih fotkah prekriva živ vzorec prta) in supervazo iz epruvetk od jegrmajstra. Ob tem zahvala Evi, ki je oranžen napis z olfičem spraskala z epruvetk in vsem, ki so na RD Kina Šiška namesto v koš epruvetke dajali meni za ta DIY*

PREBERI

... WHAT YOU* DID THIS SUMMER

... WHAT YOU* DID THIS SUMMER

nedelja, 23. september 2012

Bilo je na začetku poletja, ko sem hitela v mesto na sestanek, še prej pa v trafiki kupila Ambient, mojo najljubšo domačo revijo. Ždel je v torbi, ko sem  izvedela, da bomo ta dan govorili prav o prihodnosti te revije. Priznam, bila sem malo v šoku. Minil je teden brainstormanja, pomislekov in razmislekov, predvsem pa poln idej, ki so švigale na relaciji glava - muji - beležka - telefon - mejl - internet - ljubljana. In potem ni bilo več poti nazaj, Nives sem skorajda vsak teden zasipala z vprašanji dvoma, če pa bi jaz res to počela in z vsakim ingverjevim ledenim čajem in z vsako izbrano fotko in vsakim pogovorom je bilo bolj navdušujoče. In tako je minilo poletje brez počitnic, poletje, ko sem za računalnikom preždela še več ur, kot sicer in odklikala na še več spletnih strani, kot sem mislila, da je sploh možno. Pošiljali smo si ogromne fajle prek vseh možnih boxov in pilili še zadnje malenkosti kar prek sms-ov. Po tednu zatišja smo v četrtek prvič v rokah držali prenovljen Ambient. Vem, spremembe so včasih težke in čustvena navezanost velika. Morda vam bo revija všeč, marsikomu tudi ne bo. Prelistajte, poglejte, preberite. Morda se ne vidi, ampak jaz sem dala svoje poletje za ta pok papirja   :*

*WE

PREBERI

@ JONES

@ JONES

petek, 14. september 2012

Na Dunaj nas je povabilo podjetje Jones, družinska korporacija, ki letos praznuje 40 let obstoja. Znamke pred tem nisem poznala, niti ne bom rekla,, da mi je po zanimivem in gostoljubnem obisku kaj bolj všeč, je pa res, da sem se kar malo zatrapala v družino Gabor. Razkazali so nam svoje prostore, razložili, kako nastajajo njihova oblačila od skice do končnega izdelka in to storili na nepretenciozen in zabaven način. Zdi se, da so pri njih vsi dobrodošli in delo poteka v res prijateljskem in sproščenem vzdušju. Mene je seveda najbolj navdušil kreativni oddelek, pisarna, v kateri delajo tamladi, naš vodič Sven in Jennifer, ena od hčerk, ki nas je vse v hipu očarala s svojim nasmehom in slogom. Kako je bila šele fletna na večerni zabavi, na kateri se mi je zdelo, kot bi uletela na neko družinsko slavje, le da je bila tam še avstrijska estrada. Zanimiva izkušnja in dobrodošla popestritev na delu.

PREBERI

EIN BIßCHEN WIEN

EIN BIßCHEN WIEN

četrtek, 13. september 2012

Ta teden sem na hitro obiskala Dunaj. Žal za kaj več od sprehoda po ožjem središču mesta in nakupovanja (4 punce na kupu: urednica revije, modna urednica, modna novinarka in jaz, well, you know me:) ni bilo časa, ampak Arčija sem vseeno vzela s sabo na podzemno v prvi ring. Na Dunaju sem bila že parkrat in enostavno všeč mi je. Komisar Rex ima s tem veliko opraviti. Zdaj sem bila prvič tam poleti (no, ja, tole vreme danes ni nič kaj poletno, a v ponedeljek je bilo tudi na Dunaju proti tridesetim) in bilo je luštno. Kmalu spet, Wien, Meine Liebe. /kmalu sledi še en paketek fotk/

PREBERI

NA OBISKU: PRI MENI

NA OBISKU: PRI MENI

nedelja, 9. september 2012

Well, če bi kdo slučajno zataval v to stanovanje in bi vsaj enkrat v življenju zataval tudi na Pepermint ... No, bi v momentu vedel, da tu živim jaz. Se vam ne zdi? Preseljena sem dober teden in že prvi večer sem se med temi stenami počutila domače. Ko me je čez nekaj dni klicala mami, kako je, sem ji rekla: "Sej veš, svoje servetke imam zložene in same lepe šalčke ..." Jp, vse te male in velike stvarčice, ki sem jih kupovala in zbirala v minulih letih, na potovanjih ali kar tako, med slučajnim obiskom trgovine, so dobile svoj namen in prostor. Da o raznoraznih DIY-projektih niti ne govorim :) Vedno sem imela rada take detajlne fotke drobnarij v stanovanjih, pisarnah, ateljejih. Ogromno povedo, ne da bi razkrile vse ali preveč. In čeprav bi lahko bil čuden občutek deliti svoj (še vedno drugi, kajti moj dom je tam, kjer je moja otroška soba) dom, se mi zdi to kar nekako samoumevno.

Naporen mesec je za mano. Ampak zadnji teden ... je bil eden najboljših tednov sploh.

PREBERI

IZ OČIJEVE DELAVNICE ...

IZ OČIJEVE DELAVNICE ...

sobota, 1. september 2012

(fotke: Pinterest)

Na anglosaškem temu rečejo peg board, pri nas pa nimamo nekega določenega izraza (sem prav očija poklicala, da mi pove, kako se tej zadevi, ki jo ima tudi sam v delavnici, reče). Je pa strašno kul in praktična, kar so tudi pri opremi stanovanj in ne le garaž ter mehaničnih delavnic začeli izkoriščati kreativni ljudje. Kaj to sploh je? Plehnata ali lesena dila, preluknjana z mnogimi luknjicami, na katere nataknemo kljukice ali žebljičke, na te pa obesimo lončke, nakit, kuhinjski pribor, orodje, pasove, pisarniški material ... odvisno od tega, kje in za kaj bi tako dilco radi uporabili. 

Jaz o njej sanjam, odkar sem videla tole na DesignSponge. Sicer so te naluknjane ploskve ponavadi del regalov za delavnice (mene spominjajo tudi na klopce na postajališčih za trole:), ampak naš oči meni, da se jih da kupiti tudi posamično. Po svojo peg board bom šla v mojo najljubšo trgovino, posprejala jo bom z belim sprejem, v Ikei pa kupila kljukice in šalčke. Magnetke za vse sorte fotk in papirnatih stvari  bom naredila sama. Ko bo projekt zaljučen, vam z velikim veseljem pokažem nov DIY.

PREBERI