SLIDER





E2RD

sobota, 31. avgust 2013

Gosposka 34
Maribor

Eden tistih prostorov, ki Mariboru dajejo utrip, kakršnega si takšno mesto zasluži, je galerija E2RD, ki ga vodi oblikovalka nakita Bojana Kovačič Zemljič. To ni ne prodajalna in galerija modnega nakita ter umetniških del, je tudi prostor, kjer se odvijajo ženski večeri, literarni popoldnevi, v ozadju za žaluzijami, pa vseeno ne preveč skrit, pa je tudi Bojanin atelje. Sredi prostora kraljuje velika bela gugalnica {ki je moja 50ka ni uspela ujeti v vsej veličini, klik za boljše fotke}, tapete mu dajejo poseben pečat, meni pa so bili od vsega najbolj všeč kupki modnih revij, ki služijo kot podstavek za nakit in dekoracijo. Da se res ve, da je tu doma moda. Pa ozrite se v strop, ko boste tam!

KAM NA KAVO / ISABELLA

sreda, 28. avgust 2013

Pošna ulica 3
Maribor
~
Po - Če: 8:00 - 0:00
Pe: 8:00 - 2:00
So: 9:00 - 2:00

Isabella je bila na vrhu mojega seznama "naslednjičvMB" že dolgo. No, odkar sem bila tam nazadnje. Priznam, da sem si jo predstavljala drugače. Malce bolj razsuto {se opravičujem, ampak sklepala sem le po fotkah na FB}, pričakal pa me je krasen bistro v barvah in detajlih, ob katerih mi zaigra srce. Belo pohištvo, roza blazine, cvetlično blago, zenfast naslanjač, tabla + kreda, zlizan pod, belo pobarvana stena iz zidakov. Naročila sem šveps, zraven pa prijazno dobila še tortico. In to kakšno! Mmm. Čeprav je bila zelo čokoladna, ki jo je, s kupčkom smetane, jedla K., tudi fina, je bila ta še 3x boljša. Hint za vse, ki boste obiskali ta prikupen lokalček. V Isabelli je skoraj greh, da bi naročili le kavo. Slastni sendviči so vabili iz vitrine, ko pa so mimo mene nosili solate, mi je bilo kar malo žal, da sem nedolgo nazaj jedla slastno kosilo pod Pohorjem. Saj veste, mora kaj ostati za naslednji obisk.  Isabella in Poštna ulica sta me prav razvedrili. Res je lepo biti v mestu, kjer nisi ravno vsak dan ali vsak konec tedna in uživati v novem ambientu. Toplo priporočam!

SALON UPORABNIH UMETNOSTI

torek, 27. avgust 2013

Glavni trg 1
Maribor

Na mini počitnice v MB sem odšla s kratkim seznamom. Želela sem v eno kavarno, eno prodajalno in en salon, za katerega sem večer prej izvedela na tviterju. Poleg ostalih čudovitih opravkov - druženja s cimro iz študenta in zmenka z eno stajliš mami in njenimi tremi otročki - sem si namreč zadala, da bo ta teden na Pepermintu posvečen Mariboru. Salon je bil prvi postanek. Moja gostiteljica zanj še ni slišala, zato sva stali na Glavnem trgu in šteli hišne številke. Enka je, kajpak, najbolj famozna stavba na trgu. Nekdanji kazino. Velika izložbena okna so me povsem navdušila, a kaj, ko so bila vhodna vrata zaklenjena. Šli sva skozi prehod na noranje dvorišče, vstopili skozi zadnja vrata (in odkrili vsaj lepo stopnišče s krasnimi ploščicami), a v Salon nisva našli vhoda. Pa sva šli v kavarno, mojo drugo alinejo s seznama, in tam sklenili, da se vrneva nazaj do Salona. In tokrat sva imeli srečo. 

Prostor te prevzame v momentu. Ne vem, predstavljajte si, Ljubljančani, da bi bil Centromerkur nekoč kazino, nato pa bi ga povsem izropali, napol porušili in pustili, da propada, vi pa bi lahko vstopili not in čutili prepih časa. Oluščene stene, visoooki stropovi, štukature, pokvarjen svetlobni napis Casino na tleh, debele preproge, črne zavese, za njimi pa stopnice, ki vodijo nekaj gor. In po prostoru, sem in tja, posejani črni stoli, zanimive luči iz papirja, izložbene lutke, stojala z oblačili, radijski sprejemnik, klavirske tipke, ... Vstopili ste v Salon uporabnih umetnosti. To je prostor, kjer je skupina ljudi, oblikovalcev, ustvarjalcev in umetnikov z Borutom Wenzlom na čelu, začela ustvarjati novo zgodbo v stoletni zgradbi, ki je preživela že marsikaj. 

V njem nastaja razstavno-prodajni salon, stična točka različnih ljudi, ki lahko s svojimi izdelki soustvarjajo nove ambiente. In prav vsak kos, ki je v Salonu, od stola, na katerem sedite, do ogrlice na lutki iz izložbe, lahko kupite. Ko sva se s K. približali težkim črnim zavesam, ki skrivajo stopnice, so te zaplapolale in prisežem, da me je stisnilo v prsih. Prvo nadstropje je ena sama magija. Prazno, kot kakšna skrivnostna plesna dvorana iz knjige ali filma. Ja, z ogledali do stropa, stebri in ogromnimi okni. Noro. 

Če želite soustvarjati zgodbo Salona uporabnih umetnosti, spremljajte dogajanje na FB. Kmalu bodo k sodelovanju povabili nove oblikovalce. Če pa boste kaj kmalu v Mariboru (ali pa ste tam celo doma, a v Salonu še niste bili), toplo priporočam obisk in klepet.  Več o prostoru, njegovi zgodovini in Salonu pa boste lahko prebrali tudi v prispevku, ki ga pripravljam za službo. Link dodam jutri, a prou?

© PEPERMINT • Theme by Maira G.