SLIDER





a r t i s t
Prikaz objav z oznako a r t i s t. Pokaži vse objave

PLAKAT / DOLGOLASI KURT

sreda, 12. junij 2013

Spet sem pajsnla en plakat. Občudovala sem ga že virtualno, ampak te barve so čisto preveč za k meni domov. In pojma nimam, kaj je z mojimi objektivi in Arčijem, sumim, da so vsi malo zaprašeni in potrebujejo malo profesionalne zdravniške nege. Priznam tudi, da se mi sanja ne, kdo je Kurt Vile, vem pa, da je plakat naredil Matej de Cecco.

VZOREC IZ OTROŠTVA

ponedeljek, 7. maj 2012

foto: Ada Hamza
Jutri zvečer bo THE MIHA ARTNAK v Kinu Šiška predstavil svoj manifest, kratki film VZOREC IZ OTROŠTVA. Če je vizualna podlaga filma nastala kot paralelno z nastajanjem skoraj dvestotih zajčkov na dolgi beli steni v eni od ljubljanskih sosesk, pa bo v ozadju Miha prebiral svoja razmišljanja o sebi in družbi. Z njim sem se pogovarjala tudi za tale portret in moje prvo vprašanje je bilo, če ga je kaj bolela roka. Ga je. Pri nastajanju grafita se meni zdi najbolj fascinanten ta razkorak med rutiniranim, skorajda neprekinjenim vlečenjem črte in ravno nasprotno - pike, ki morajo nastati posamično nazaj grede. Spodnji trailer naj velja kot vabilo na jutrišnjo slovensko premiero.

VARLSADAR

torek, 20. marec 2012

V Galeriji Equrna so trenutno na ogled dela Petre Varl, ene najprepoznavnejših slovenskih umetnic tako doma kot v tujini. Razstavo Kar želim tudi dobim sem si že ogledala / žal brez Arčija / vi pa lahko to storite še vse do konca meseca. Med ogledovanjem velikih minimalističnih a močnih slik sem se spomnila še na te t-shirte, ki sem jih fotografirala na februarski otvoritvi pri amirasadar. Napovedujem, da bo poljub, kot ga je upodobila Varlova, nekoč tako (prepo)znan kot Klimtov ;)

PAKUNGA: GAJA

sreda, 2. november 2011

Pasteriziran česen v kozarčkih se pod imenom Gaja na policah naših trgovin prodaja že nekaj časa. O nadvse simpatični gospe Tatjani, ki stoji za idejo in izdelavo, sem brala tudi v Odprti kuhinji in pred kratkim tole dobroto tudi preizkusila. Ker seveda izbiram glede na embalažo, sem kupila tavijoličen lonček. Okus preseneti, res. Kulinarične užitke na stran, česen še nikdar ni bil tako privlačen kot v steklenih kozarcih s pokrovčki in etiketami, ki jih je poslikala Meta Wraber. Itak.

KAKTUS

sreda, 26. oktober 2011

Fantje iz ZEK Crew-ja (skupaj z Martinom Šoštaričem in Andražem Tarmanom) so spet naredili nekaj, ob čemer lahko rečeš samo: "Norci!" Velik kaktus iz 20.000 risalnih žebljičkov pač ni lončnica za vsak dom, ker pa se tako fino sveti v temi, bi ga lahko imeli namesto novoletne jelke. Mimogrede, Zekovci so včeraj na podelitvi Brumnovih nagrad odnesli tisto v kategoriji tiskani oglasi in oglasne kampanje in sicer za akcijo Brez imena.

BI-KO-FE DRAŽBA!

četrtek, 6. oktober 2011

To nedeljo, 9. oktobra, bo v Bikofeju na ljubljanski Židovski ulici  potekala dražba starega pohištva, prenovljenega v slogu tega lokala. Pri projektu poleg Bi-Ko-Fe tima sodelujeta še kreativna kolektiva Rompom in Multipraktik, k sodelovanju pa so povabili ustvarjalce iz sfere oblikovanja, ilustracije in mode, ki so izbranim kosom nadeli svoj unikaten pečat. 
foto: Tilen Sepič
Pohištveni kosi, ki so jih polepšali Aljaž Košir - Fejzo, Davorka Požgan, Mina Fina, Kitsch-Nitsch in David Krančan, bodo na dražbi od sedemnajste ure dalje, na ogled in preizkus udobnosti pa bodo na voljo celo nedeljo. Kot se za dražbo spodobi, morate nanjo priti pravočasno in si z registracijo zagotoviti licitacijsko številko in svoj sedež. Dogodek bo spremljala tudi glasba, zatorej bo sigurno fino!

BERTO IN OSTALE ŽVERCE

torek, 4. oktober 2011

Danes sem vas pustila čakati na pepermintovo objavo. Imam opravičilo - novo službo in prehlad. Vmes pa še tisoč in en opravek (sovražim papirologijo, vse možne obrazce, upravne enote, referate in podobne zadeve!). Par mesecev je že, odkar nisem več vsak dan med knjižnimi novostmi in tako sem tudi za novo pravljico Svetlane Makarovič izvedela malce z zamudo. Svetlano imam rada in čeprav pravi, da ne piše za otroke, si  jaz svojega otroštva definitivno ne predstavljam brez njenega Čuka na palici, Tovarišice Lisice in podobnih pesmic. Pa Sapramiške, Pekarne Mišmaš, Vile Maline in vseh ostalih zgodbic, ki sem jih spoznavala tekom življenja.
Slikanica Berto, Zajec langobardski je izšla pri založbi ArseM, ilsutrirala pa jo je do sedaj meni nepoznana ilustratorka Mateja Jager. Fletno. Nekaj slikic je tudi iz Čuka na palici in so takisto Matejino delo. Ob tej priliki pa lepo pozdravljam kolektiv Krigl, pogrešam vas! :)

JANA + LOVELY

sreda, 31. avgust 2011

Zadnje mesece (če bi rekla leta, bi se zvenelo zelo poznavalsko in kot da jih imam 40) vedno več svojih spletnih uric posvečam srbskemu in hrvaškemu oblikovanju. In oglaševanju nasploh. Kaj pa vem, super estetiko imajo, niso tako obremenjeni z Zahodom in Severom kot smo mi, spretno vpletajo v svoje izdelke kulturo in tradicijo in so obenem tako zelo svojstveni in tako zelo moderni. JANA ORŠOLIĆ je prva dama srbskega oblikovanja, mlada, uspešna in multitalentirana. Asistira na fakulteti, kuha, fotka, stilira, piše blog, redno objavlja v life-style revijah in je tako mimogrede še modna ikona. Iz njenih prelepih del bi lahko naredila nešteto kolažev, a sem izbrala Lovely, font, ki ga je oblikovala Jana in ki si ga lahko prosto naložite v svojo bazo.  Res toplo priporočam, da pokukate na Janino spletno stran in preklikate njena dela. In napišite kaj lepega z Lovely ;)

INTERVJU: TEJA KLEČ | TEJAIDEJA

četrtek, 11. avgust 2011

Teja. Teja Ideja. Tista oblikovalka, ki ji natipkane besede tečejo prav tako podmazano kot računalniška miška. Vse pepermintove intervjuje sem navdušeno prebrala, a pri Tejinem sem se najbolj naglas smejala. Zabavna in nadvse duhovita je, prav takšna pa so tudi njena vizualna dela. Za slikovno dopolnilo intervjuja je izbrala predvsem dela, ki so bila zavrnjena in so obležala v predalu. A niso kul? Je zaljubljenka v glasbo (le preberite in kliknite njene predloge), v črke in čokolado in, se mi zdi, zelo močno tudi v življenje. Bi rekla, da se njeni sodelavci izvrstno zabavajo v njeni družbi. Draga Teja, štrikat te bom pa še pred zimo naučila jaz, v zahvalo za ta super intervju!
KDO SI IN KAJ POČNEŠ?
Sem špeglarca iz Ljubljane, ki jo je mama celo otroštvo v zadregi opravičevala prijateljem in znancem. Naša rada riše, je rekla, ker sem se ob prvi priliki zatekla k barvicam in papirju, da mi ne bi bilo treba poslušati dolgočasnih pogovorov velikih tet z nalakiranimi nohti. Zdaj si nohte lakiram tudi sama, še zmeraj pa se ne morem otresti nadležne zmerljivke, da rada rišem. Jaz namreč ne rišem, ampak načrtujem in oblikujem sporočila ali izdelke, ki nagovarjajo tisto publiko, ki bi jo moji naročniki želeli nagovorit. Recimo, da sem nekakšen Cirano DeBergerac, ki zna z besedo in sliko očarati izbrance svojih naročnikov.
Majica z borosano je nastala v Armadi. Naredili smo serijo borosan z različnimi vzorci.
KAKO PONAVADI POTEKA TVOJ DAN?
Vsako jutro se zbudim in si dovolim samo še pet minut. Vržem se na finto in drnjoham vsaj še deset minut. Po prvi kavi komaj čakam kosilo. Kosilo je vedno začinjeno z dobro družbo Luksovcev in kdaj pa kdaj še s kakšnim ščepcem Tomata, Romana, Milanke... Takoj po kosilu z našo Luks Ivono napletava, kaj vse bi se dalo početi zvečer. Pozimi me sicer ne vleče ven. Pozimi zvečer končam na svojem najbolj udobnem kavču. Vsako zimo si rečem, da se bom naučila štrikat.
OBLIKOVANJE - KAKO SI ZAŠLA V TA SVET IN KAKO JE POSTALO TVOJ POKLIC?
Ker sem nekje na pol poti ugotovila, da ne bom operna solistka, sem kolebala med literaturo in oblikovanjem. Po srednji šoli za oblikovanje, so me ovenčali z nazivom grafična oblikovalka in ker so se vsi meni dragi sošolci vpisali na likovno akademijo, se mi je zdelo najbolj naravno, da se podam kam drugam. Kaj bo svetu toliko oblikovalcev, sem si rekla. Ker me je vleklo k filmu in gledališču, sem se vpisala na dramaturgijo. Besede so mi od nekdaj šle z jezika, se zlahka odtisnile na papir in vtisnile v spomin bralcev. Srednješolski sošolci so mojo besedno veščino radi ponucali v svojih kreacijah in z njimi sem ohranila stik v času študija.

Postalo mi je malo mar za naše gledališče in pri našem filmu je bilo premalo prostora, a sem se vseeno trudila ostati pri literaturi. Prevajala sem leposlovje in ker je to zelo samotno opravilo, sem zvečer potrebo po družbi potešila kot kelnarca v Saxu. Vmes sem oblikovala ovitke za kasete (ja, kasete), ki so jih kompilirali fantje znani kot Radyoyo. Pa nisem oblikovala samo kaset, tudi letake in plakate, ki so vabili na njihove dogodke, pa majice, obeske za ključe in ja, kasneje še cdje ...

In potem so me lepega dne poklicali na Armado, da bi nadomeščala Katjo, medtem, ko je šla nekam na počitnice. Mi smo se na Armadi vse dni šli počitnice, kdaj celo za vikend. Včasih pa smo z ljubljanskih Prul skočili v Beograd al na Švedsko. Med tem pa ušpičili vraga in pol. In zato sem se naposled odločila, da bom oblikovalka, ko bom velika. Priložnostno tudi tekstopiska. In to takšna, ki si izmisli, načrtuje in oblikuje blagovne znamke. Danes to počnem v najboljši družbi bande, ki se ji reče Luks. Na Luksu je glih tko fino kot na najbolj razburljivih počitnicah.
Zavrnjen predlog plakata (zgoraj) in vrečka  za Sejem akademske knjige. Slogan "Sejem knjige, žanjem misli! " je delo briljantne teksopiske Saše Eržen.
KAKO BI OPISALA SVOJ KREATIVNI SLOG? ČEMU OSTAJAŠ ZVESTA NE GLEDE NA NAROČNIKA IN PROJEKT?
Ne glede na naročnika ostajam brezpogojno zvesta naročniku. Tako je zapisano v kodeksu naše stroke. Moj poklic je disciplina, ki se poslužuje likovne govorice za izražanje sporočil naših naročnikov, ki so usmerjena k njihovim odjemalcem. Ni prostora za afnarijo. Vedno moramo izražat naročnika. Sebe izražajo pa umetniki. Kar je gotovo zapisano v njihovem kodeksu. Oblikovanje vidnih sporočil namreč ni umetniška panoga. Je prej obrt. Drži pa, da se v izdelkih in načinu pripovedi prepozna oblikovalčev rokopis. Prepoznati nas je mogoče, četudi kdaj pod izdelek nismo podpisani. Mene najbrž prepoznaš po barvni paleti, zaobljenih oblikah in po tem, da ne glede na sporočilo, od gledalca zahtevam, da se nasmehne.
Triptih ilustracija je  nastala na Luksu kot zafrkancija za lastno dušo in za krancljanje prazne stene.
KOGA V SVETU DIZAJNA NAJBOLJ OBČUDUJEŠ IN ZAKAJ?
Uf! Takih je pa malo morje. Kljub temu pa bo moj odgovor za moje kolege najbrž dolgočasno predvidljiv. Ne morem se naprimer nagledati mojstrovin Saula Bassa, Paula Randa, Erika Spiekermanna in Massima Vignellija. Pa izdelkov prima črkoriske in zbadljivo zabavne grafične esejistke Jessice Hische prav tako ne. Da o svoji zatrapanosti v Franka Chimera in Nicholasa Feltona sploh ne zgubljam besed. Pri vseh, poleg likovne veščine, neskončno občudujem njihov pogled na svet, ki ga podajajo vsak na svoj način v različnih oblikah. Franka v njegovih razmišljanjih spremljam na njegovem blogu in predavanjih. Jessica pa vedno znova preseneti s kakšno uporabno zadevo  ali zbadljivim izdelkom.

Doma je prav tako cel kup soborcev, ki jih občudujoče gledam. Če jih naštejem, tvegam, da kakšnega po krivici pozabim. Rada sem delala z Darkom Miladinovićem, rada imam Tomata, všeč mi je, ko vidim kaj od mojstrov iz Grupe Ee, pa kako razmišljata Ilovar Stritar mi je blizu in kar skuhajo v Gigotu je vedno dobro, pa Jan, ki sedi v Kabinetu 01 mi je zelo ljub. In takšno neverjetno srečo imam, da za okroglo mizo v Luksu sedim s Primožem. Primož Pislak je inženirsko preudaren, ko načrtuje, ko se loti pripovedi, jo poda s pestrimi likovnim izrazom in je mojster perfektne izvedbe. V Luksu sem zato, ker smo uigrana tolpa, v našem brlogu nam je res lepo in složno se trudimo delat tako, da je najbolj prav.
Joj, kdo manjka? Gotovo kdo manjka. Brez zamere.
Plakat za Broja in Kradljive brisač pa je realiziran. Za muzkontarje je super delat, ker so najbolj hvaležni naročniki.
INTERNET - NUJNO ZLO ALI ZABAVA? TVOJE NAJLJUBŠE SPLETNE STRANI, BREZ OGLEDA KATERIH NE MINE TVOJ DAN?
Internet je hitra cesta do informacij. Za firbca, kot sem jaz je to raj in sploh si ne predstavljam, da ga ne bi bilo. Spet bi morala plačevat članarino v NUKu in kupovat debele leksikone. Mislim, da se bo čas kmalu delil na čas pred in po internetu. Je pa jasno odvisno v katero zajčjo luknjo se poženeš. Na internetu me s poti do znanja vedno zanese še na čajanko.

Na čajanko dnevno zavijem k tebi, pa k Swissmiss in k Jani Orsolic. Prebiram kar zapiše že omenjeni Frank Chimero, preverim kaj so izbrali in zapisali na medijski platformi, ki se ji reče Good ter koga priporočajo pri Form Fifty Five. Na facebooku pa me moji prijatelji The Guardian, The New York Times in NPR zamotijo z novicami in zanimivostmi iz sveta, ki se bojda vrti, čeprav se meni vedno bolj zdi, da se sploh nikamor ne premakne.
Skica naslovnice knjige Paula Austerja je nastala na Luksu kot eden od predlogov rešitve, pa smo se na koncu odločili za bolj primernega in je ta ostal v predalu.
MUZIKA - KAJ POSLUŠAŠ, DELIŠ Z NAMI KAKŠNE MP3 NAMIGE?
Z veseljem delim! Najraje se pogovarjam o muziki in filmih. A ste videli oziroma slišali tole: Aloe Blacc in godalci, odlični aranžmaji in brezhibna izvedba. Al pa Raphaela Saadiqa za čist majhno mizo. Trenutno je moj favorit Michael Kiwanuka in prima je vse kar nastane pri založbi Wah Wah 45s, vključno z ovitki albumov. Dnevno poslušam Radio Nula, Colourful Radio in kar ponudi Gilles Peterson. V studiu za dobro razpoloženje poskrbijo z izborom na La Radio De Sebb. Takemu izboru Luksov Simon reče - Tejina muzika.

Poslušam čisto vse zvrsti. Med očete dobre glasbe štejem: Bacha, Paula Simona, Stevieja Wonderja, Sergia Mendesa, Felo Kutija in med najboljše storytellerje Toma Waits pa Franka Zappo. Plešem na funk, drum ‘n’ bass, hip hop, reggae, obsedim na jazz in soul, zaspim ob dubu. Pop zleze vame, čeprav ne prižgem ne tvja ne radia. Znam čisto vsa besedila na pamet. Od vseh komadov na tem svetu. Resno! Moja mama se je zato, ko sem bla še osnovnošolka, večkrat znala pridušat: ko bi bla še za matematko tko temeljita, in zraven zavila z očmi.

U, to moram nujno delit z vami. Če mate radi muziko boste užival ob nadaljevanki Treme. Sem ravno pogledala obe sezoni. Prima! Pa v Kino Šiška na čim več koncertov pejte. Pa na Drugo godbo. In na Jazz. Pa ob torkih v klub Cankarjevega doma. In na dogodke kjer sukajo naši domači funk DJji. Jst grem na čist vse.
KAJ ŠE SICER RADA POČENJAŠ V ŽIVLJENJU?
Rada mam črke in čokolado. Rada grem v svet. Rada berem. Rada gledam dobre nadaljevanke. Rada plešem, pojem in jem. Rada se smejim, še raje vidim, da se ljudje smejijo meni... Rada mam vse, kar majo radi mladi.

PRIHODNOST SKOZI SANJSKI KALEJDOSKOP...
Če bo dovolj vode in zraka za vse in se bomo lahko v miru dogovorili glede vsega, bo super. V idealnem primeru bi želela nazaj še blagovno menjavo. No, pa sem splonkala govor finalistkam izborov za miss. Samo za svojo rit pa si želim, da bi končno dobila kolo, ki mu ne bo treba flikat zračnic, lonček, ki je vedno poln kaše, princa, ki hoče samo eno Pepelko in pa beležko, ki ji ne zmanjka idej.

SUMMER BUBBLE

Tako poletje imamo. Za balončke pihat iz čigumijev in ležanje na plaži (ali travniku) v majčki. Če pa pokukate k Heleni, ki je tole poletje narisala, lahko ujamete še nakitno razprodajo. Kako pa vaše poletje izgleda?

CAFFEINE HOURS

torek, 2. avgust 2011

Nekaj snepšotkov z včerajšnjega (ker je že po polnoči, ko to pišem, pa naj kdo reče, da nisem ažurna:) festivala/tržnice tiskanih in ostalih ustvarjalnih reči - CAFFEINE HOURS. Priznam, nisem niti vseh štantkov obhodila, ker sem se zasedela in zaklepetala pri puncah. Pa tudi fotkat sem nehala še preden je padel mrak. Na fotografijah so zadeve od Urhove Nine, Lomolena bejb, kajekaje, Zorana in Kreature. Razstavljali pa so še SuperSizeShe, Acerbic Distribution, Moonlee Records, Hahahaha co., WeBecameAware, Yuppie Noise, Stripburger, Bad-Ink, Panda Banda!, Neven Cvijanović, Rdeče Zore, Društvo Gumb in DE/AR Magazine. In če sem na koga pozabila in bi bil rad omenjen, spomnite me! 
Naslednje leto spet (al pa že kej prej)!

OBMORSKI SLADKIŠ.

ponedeljek, 18. julij 2011

Ker je lih morska sezona (v bistvu pa ker sem totalno zatrapana v dizajnstudio SUPAFRANK), enostavno moram deliti z vami prelepo pakungo za piškote, bonbone in čokolade. Še posebej, ker gre pri tem za proizvode, s prodajo katerih fundacija RNLI (Lifeboats) pridobiva sredstva za reševanje življenj na morju. Ilustracije na najlepši možen način prikazujejo angleško obalo in življenje ob morju, mene pa opominjajo tudi na to, da bo treba it kmalu malo zaplavat.

INTERVJU: DAVID PAIGE

sobota, 11. junij 2011

Davida (blog + FB) sem ujela v pravem trenutku, na enega redkih dni brezdelja v ta teden precej deževnem Milanu. Get me busy, je bil njegov odgovor na moje vabilo k reševanju pepermintovega vprašalnika. In to sem tudi storila. Fant ima dvaindvajset let in točno ve, kaj hoče in kaj zmore. Več, boljše, lepše. Njegov medij je fotografija, sredstvo izražanja modna zgodba. Je tisti, ki skupaj z ekipo iz navadnega dekleta naredi fotomodel. Ujame pogled, držo, izraz in jih naredi večne. Samozavest in strast do tega, kar počne (v morda najbolj kaotični in rivalski modni prestolnici sveta) kar vreta iz njegovih besed, dinamičnost in nepredvidljivost njegovega poklica začarata in očarata. Dragi moji, v čast mi je - David Paige.
KDO SI IN KAJ POČNEŠ? 
David, naše gore list alias Paige ;) Generacija 88, ''z glavo v oblakih, z nogami na tleh'' naj bi bil opis mlade študentke s FDV-ja. Všeč mi je! Kdo sem? Govori se da fotograf. Po definiciji drži, povedo naj pa drugi. Entuziaist nad vsem lepim in čudnim, novim in starim. Običajen dvaindvajsetletnik, ki svoj prostor pod soncem, pardon dežjem... še vedno išče ;) Trenutno razmišljam o vremenu za soboto in se sprašujem s čim za vraga sem se zameril tistemu zgoraj, da pošilja nalive že sedmi dan zapored. Med drugim histerično iščem cigareto in se trudim predstaviti v najbolj realni luči, brez difuzorjev in približano kolikor se le da.
KAKO PONAVADI POTEKA TVOJ DAN?
Moj dan, uff. Iz dneva v dan drugače. Danes recimo takole: prva budilka zazvoni ob 7.30, nekje do devete ure, ko se oglasi že desetič zapored, se po zombijevsko privlečem do kuhinje in pristavim kavo, še napol v snu ''šlatam'' za macbookom in suvereno vpišem (cmd-space-safari)ENTER, (cmd-t-gma)ENTER, (cmd-t-fa)ENTER, (cmd-t-fas)ENTER, (cmd-t-the)ENTER... bližnjice do začetka vsakega mojega dneva - gmail, facebook, fashiongonerogue, the beat. Vse poznate, the beat pa je lokalni kanadski radio (Vancouver), ki sem ga enostavno vzljubil in ne morem brez že dve leti, odkar sem prišel nazaj. Po petih minutah brundanja na zadnje komade se kava magično pripravi sama in pristane na moji mizi, sledi ji cigareta in vremenska napoved. Dež, krep! Večer prej si napišem things to do na belo kuverto (dolga zgodba). Vzamem ''must'' stvari: ipada, ipoda, slušalke, italijanski in slovenski telefon, evriće za piće, kompozite punc za jobe, ki so na listi trenutno, in že sem zunaj. Trenutno delam le za eno agencijo, kjer me držijo dovolj zaposlenega in zainteresiranega, da niti ne razmišljam še o čem drugem, tko da se večkrat na teden ustavljam na raznih meetings over lunch. Ki so večinoma totalno brezpredmetni in zgolj klic po socialnem udejstvovanju, namreč vsi informacije že dobim prek telefona in mejla. Je pa dobro za zdravje in smešen začetek opoldneva! Dolga zgodba na kratko, v drugem delu dneva doktoriram iz iskanja lokacij, trenutnih eventov in nasploh vseh stvari, ki bi jih bilo super ponucat za vse trenutne jobe. Večer kot vsak, se konča v luštni milanski sobici, s cigareto, kulijem in belo kuverto ter premajhno posteljo :)
KDAJ SI SE ZAVEDEL, DA JE FOTOGRAFIJA TISTO, KAR ŽELIŠ POČETI? SI SAMOUK ALI SE V TEJ SMERI TUDI ŠOLAŠ?
En lep sončn dan, zbudu sm se vs zaspan in začeu fotkat tjavendan *bi rekel če bi znal rimat naprej..hej!* :D
Pa da vidImo... Zavedel mislim, da sem se takrat, ko sem začel dobivati prve pozitivne feedbacke od ljudi katerih mnenje cenim. Lahko rečem, da sem samouk, hlastam za vsem neznanim in polnim svoj bazenček informacij. Šola v tej smeri - definitivno, želim, vem, moram. Vendar ne v naši državici. Vse skupaj se je začelo v Kanadi. Januarja 2008 mi je Maria Ruiz Isaac prvič potisnila fotoaparat v roke in me opazovala kaj počnem z njim, ni potrebe, da razlagam, da mi glede nastavitev nič ni bilo jasno. Ampak njen namen je bil popolnoma drugačen, sama se ukvarja s fotografijo že od desetega leta naprej in vedno je trdila, da tehnično znanje pride kasneje (logično). Važno je oko in najbolj ključnega pomena je opažanje in tista personificirana percepcija. Vem samo, da sem tisti dan z njenim Canonom ravnal kot z mitraljezom, niti slučajno nisem imel predstave, kakšen nadzor nad sliko ponuja tale podaljšek očesa. Tistih milijon nastavitev in vse mogoče, zame nič od tega ni bilo relevantno - moja duša je bla prodana v momentu. Fotografijo sm vzel za svojo in vedel sem, da si želim to početi, takrat nisem razmišljal ali se hočem s tem preživljati ali bo to kvečjemu le nov hobi, na vsak način sm hotel vedeti več in soustvarjati, moja glava je bila kar naenkrat kot ogromna  črna luknja, ki je začela vase vleči vse informacije, googlat, brat, gledat, poizkušat. Vem, vem, dolgočasno in klišejsko. Nekje konec 2009 je sledil prvi ''resni'' DSLR fotoaparat (Olympus e3) in začel sem resneje stopati na pot, ki sem si jo zastavil. V tem času sem ugotovil, da vse, kar me je prej zanimalo, nima za burek proti novemu hobiju.
Ne gre za izražanje samega sebe skozi slike in ni nekega globljega pomena ter neke velike filozofije za tem, da obožujem fotografiranje. Enostavno ljubim vse, kar je lepo in všeč mi je če imam nadzor nad motivom. Svoje fotografije rad primerjam s svojim risanjem, že pri trinajstih letih je moja domišljija pokala po šivih, ko sem imel pred seboj prazn list papirja in svinčnik. Tisti občutek, ko nekako veš, da je vse, kar narediš, vse kar bo! Nič drugega kot - tvoji izdelkih so ti. Banalno, vseeno pa drži kot pribito. Dve leti kasneje sem tu, v Milanu in dejansko delam tisto, kar me najbolj veseli, najbrž ni potrebe, da opisujem, koliko mi to pomeni :) Zastrašujoč in pijan občutek. Mnogo fotografov v tem biznisu ima največji problem z egom in premostitvijo karakternih blokad, le realna pričakovanja dajejo realne rezultate. Dejstva naj govorijo sama zase in ne maram samohvale.
MODNA FOTOGRAFIJA. KAKO SI SE ZNAŠEL V TEM SVETU IN PO KAKŠNEM KLJUČU SI IZBRAL RAVNO MILANO?
Mislim, da vse izvira iz nekih manekenskih začetkov, ki sem jim v puberteti posvečal nekaj pozornosti, dokler se nisem pogledal v ogledalo, haha. Kasneje so me navduševale raznorazne kampanje in fotografije z naslovnic. Ne bom govoril, da sem vedno vedel, kaj bom počel. Enostavno sem bil nekako vržen v to in prišlo je kot strela z jasnega. Tu sem in tu ostajam :) Za moj odhod v Milano si lasti zasluge majhen skupek ljudi, ki je vse moje ''ne vem'' in ''ma ni še cajt'' gladko zatrl in ja, poskusit ni greh. Če odideš z nekimi realnimi pričakovanji, si lahko na koncu samo presenečen. Sedaj vidim, da je bilo tako prav in da če bi z odhodom čakal, bi odlašal bogve do kdaj. Sem take sorte, da me je včasih treba enostavno nekam vreči, da splavam proti toku :)
KAKO POTEKA DELO MODNEGA FOTOGRAFA - KOLIKO LJUDI PRAVZAPRAV "STOJI" ZA ENIM FOTOŠUTINGOM IN KAKO POMEMBNA JE PRI TEM LOKACIJA?
Moje delo trenutno poteka tako, da mi Elite Model Management (naročnik, za katerega trenutno delam), najprej pošlje requeste testov za tekoči teden. V obliki paketa dobim na mejl večino ažurnih fotk, ki jih je punca do sedaj posnela in na podlagi tega si enostavno ustvarim neko predstavo in zasnovo o njej. Začne se rojevati ideja in nato se je potrebno uskladiti z vizažistko in stilistko, običajno over a cup of coffee.  Ključni del je, da vsak opravi svoje delo v najboljši možni meri. Odnos z ekipo je res ključni dejavnik. Trenutno sodelujem z nadarjeno francosko vizažistko in dvema stilistkama, ki čira čarata!
Priprave na shooting so relativno kratke, saj običajno datume postavljamo za maksimalno tri dni vnaprej. Včasih se zgodi, da fotkamo dve punci v enem dnevu, včasih štiri na teden. Vedno znova presenečajo. Pričakuje pa se,  da vse fotografije ohranjajo enak nivo kvalitete in seveda vsakič drugo vzdušje in zgodbo. Konkurenca v Milanu je nepredstavljiva in 95% newcomerjev je pripravljenih delati zastonj zavoljo svojega portfelja. V agencijskem smislu si torej zelo zelo lahko zamenljiv, ker je tam zunaj miljion ljudi, ki čakajo na svojo priložnost in so pripravljeni delati zastonj. Ravno zaradi tega dejavnika priznam, da sem pod nekim konstantim stresom, ki pa me le dodatno motivira. Si ali pa nisi, priložnost je le ena in razočaranje je hitro tu. Kar delam zdaj, je kot dan in noč v primerjavi s tem, kar sem počel v Sloveniji - malo časa, velike zahteve, stokrat hitrejša frekvenca, v glavnem,  za zašvicat! :P
TVOJ FOTOGRAFSKI STIL, OPIŠI GA.
Težko vprašanje, na katerega bi mogoče moral odgovoriti nekdo, ki gleda na moje delo bolj objektivno kot jaz sam. Mislim da svoj stil še vedno iščem, ogromno eksperimentiram in vedno znova iščem nove izzive.


KDO SO TISTA IMENA IZ SVETA FOTOGRAFIJE, KI TE S SVOJIMI DELI PUŠČAJO BREZ BESED?
Kalle Gustafsson (pikice…) in potem sem brez besed, ne? :D
SANJSKI NAROČNIK, SANJSKI MODEL, SANJSKA LOKACIJA?
Hehe, začnem kar po abecednem redu ali? Sanjati je dovoljeno, mogoče kdaj.. Mogoče pa le ;) Neskončen  seznam... Anna Jagodzinska, Valerija Kelava pa še bi se jih našlo..Sanjska lokacija; vsaka naslednja v katero se trenutno zapičim, hvalabogu da so sanje vedno le en dan proč! :D

TVOJE NAJLJUBŠE SPLETNE STRANI, BREZ KATERIH DAN ENOSTAVNO NE MINE? 
Recimo da zanje čase najbolj pridno obiskujem Fashion Gone Rogue, sicer pa opažam, da mi vedno bolj sede fizično listat stvari. Če pa že to ne, pa vsaj swipeat namišljene ipad mag-e.
 NAČRTI IN ŽELJE ZA PRIHODNOST?
Soustvarjati in še naprej mešati štrene Italijanom tole poletje, če se reeees dovolj potrudim, jim mogoče enkrat za vselej vbijem v glavo, da smo njhovi sosedi. Sad but true. Ferragosta = fotoaparat in jaz biti enemies for a while. Medtem pa upam, da uresničim svoj mali veliki projekt, ki ga planiram že dlje, ampak je zaradi komplicirane izvedbe res mogoč samo v Sloveniji - z veliko dobre volje in naklonjeno ekipo. Septembra ciljam na kak backstage na FW. Sanjati je dovoljeno. (again) Naslednje leto pa me mika Pariz, Pariz in Pariz... Milano je lepa izhodiščna točka in tu sem v relativno kratkem času dobil vpogled v celo kolesje modne industrije. Izkušnje, ki si jih nabiram tu, so zame neprecenljive. Skratka, potovati, fotkati, spoznavati folk in biti spontan, predvsem pa si nabrati še veliko kilometrine in ne preveč filozofirati! :D Pustimo se presenetiti! Lajf je bonboniera al kaj nej rečem, that's it!
      © PEPERMINT • Theme by Maira G.