SLIDER





f o t o g r a f i j a
Prikaz objav z oznako f o t o g r a f i j a. Pokaži vse objave

SPOMIN NA EN DAN V OKTOBRU

torek, 19. november 2013

Te fotografije sem posnela na najlepši dan letošnje jeseni, ko je mama Marina praznovala rojstni dan. Bilo je toplo, otroci so se igrali zunaj, jaz pa kot ponavadi malo tu, malo tam. In enkrat med preverjanjem, ali T. počasi dirka v ovinek, ali se je Veso že premaknil iz tistega kota na senu, in ali se za mano morda ne repenči kakšna goska, sem na kamniti okenski polici zapuščene hiše zagledala to lepo posodo. Kanglco. Ljubezen na prvi pogled. Pa sem poklicala k sebi očita, ki pozna mojo ljubezen do takih stvari (no, saj sem jo nenazadnje po njem tudi podedovala:), in ga vprašala: "A mislš, da bi lahko tole vzela?" In oči je vprašal strica Toneta, ki se je malo nasmejal, češ da s to posodo zajema hrano za gosi in race, ampak ja, lahko jo vzamem. Kanglca brez ročajev zdaj stoji na pultu v moji novi kuhinjci, v njej pa imam spravljene kuhalnice, metlico za stepanje, zajemalke itd. Tistega dne sem jo napolnila z zadnjimi rožami z maminega vrta. Vedno me bo spominjala na ta dan. Na dan, ko sem mami spekla limonin kolač. O njem pa v naslednji objavi.

INTERVJU | OBLIQUE

sreda, 10. julij 2013

Tokratni Pepermintov intervju je malce drugačen. Ne le zato, ker v njem gostim kar tri oblikovalke, ampak ker smo slikovni del intervjuja tokrat opravile malce drugače, kot bi ga ponavadi (beri, po mejlu). Ne, punce so me kar malo izzvale in naredile smo pravi mali fotošuting. Prostor sem izbrala jaz, one pa so prinesle svoje izdelke. Zato bo tokrat fotografij občutno več, velja? Sedeti za mizo s Katarino, Katjo in Anjo je nekaj posebnega. So ekipa in prijateljice, tesno povezane prek svojega dela. Ko je ena od njih iz mehurčkaste folije odvijala skodelice s pozlato na robovih, je druga navdušeno prosila, če bi podobno naredila tudi njej. Nato se je vključila še tretja in že sem lahko le poslušala njihovo debato o tem, kakšen naj bo ročaj skodelice, bolj podolgovat ali je v redu kar tak, malce bolj zaobljen. OBLIQUE.

V Studiu Oblique ustvarjate tri dekleta. Najprej - kako ste se spoznale?
Spoznale smo se na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer smo študirale na oddelku za Unikatno oblikovanje in postale dobre prijateljice. Že od začetka imamo močno podporo s strani mentorja Iztoka Maroha z Akademije, s katerim smo še vedno v dobrih prijateljskih odnosih.

In kako ugotovile, da bi lahko ustvarjale skupaj?
Tekom študija smo se veliko družile pri ateljejskem delu, sodelovale pri razstavah in različnih skupinskih projektih, od začetka imamo podobne interese in nazore. Vzdušje in kreativno delo v ateljeju je vedno prijetnejše ter končni rezultat odličnejši, ko se znanja povezujejo in nadgrajujejo. Druži nas želja po ustvarjanju, delo pozno v noč. Ne prisvajamo si idej, ampak jih delimo naprej in dopolnjujemo. Tako večina zamisli res postane uporabnih. Če se domislimo nečesa novega, kar bi rade producirale, smo vesele, ko lahko idejo druga še nadgradi s svojo izvedbo in je končni produkt še boljši. Zato smo dober tim!   
Kaj je značilno za vsako od vas - tako karakterno kot po načinu, slogu oblikovanja?
Pripadamo različnim generacijam, tako da nas že to nekako definira. Delavne smo in praktične. Rade ustvarjamo, takrat smo najbolj srečne. Zanima nas, kako iz enostavnih, osnovnih oblik sestaviš eno funkcionalno in perfektno obliko. Načeloma smo si precej podobne, s tem, da je med nami nekaj let razlike, ki pa smo jo vedno dojemale kot veliko prednost. Vsaka s svojimi izkušnjami, dojemanji in predlogi prispeva k večji raznolikosti in storilnosti. Kjer eni zmanjka, vskoči druga. Ker smo team, se nam to pač zdi samoumevno. Ena je tehnično izredno podkovana, s keramiko se ukvarja najdlje. Druga ves čas spremlja trende, evente in natečaje s področja oblikovanja, tretji pa je všeč vse kar drugima dvema ni. :) Skratka dober tim.

Keramika - je to že od nekdaj vaš medij, ali ste se preizkušale tudi v oblikovanju drugačnih materialov?
Pravzaprav se v nobenem smislu ne želimo opredeljevat in omejevat. Preizkušamo se tudi v drugih medijih, kot je kiparstvo. Za nami je kar nekaj razstav, ki so povsem kiparske. Materiale prilagodimo ideji in projektu. Keramika in steklo ostajata glavna medija, s katerima delamo in o katerih imamo največ znanja in kilometrine. Trenutno nas zanimajo kombinacije različnih materialov  - predvsem lesa in kovine. V ponudbo bi lahko vključile npr. manjše kose pohištva, ki bi jih oblikovale za naš studijski oz. ateljejski prostor (od delovne mize, delovne površine, škatel za shranjevanje, police ...). Te bi se lahko vključile tudi v bivanjski prostor oz. različne ambiente … Vse izdelke rade naredimo same, tako da za ostale (les, plastika, kovine) niti nimamo prave infrastrukture. Pri drugih materialih ostajamo zaenkrat pri začetnih poizkusih in testih.  
Kakšno je vaše vodilo pri ustvarjanju, imajo vaši izdelki rdečo nit, kakšno značilnost, ki jo lahko izluščimo pri vseh?
Vsi izdelki so ročno izdelani z različnimi keramičnimi tehnikami. Rade bi, da Oblique postane prepoznaven po svoji inovativnosti v oblikovanju, tako v tehniki izdelave, kot končnem izgledu posameznih izdelkov. Izdelki so igrivi, barviti, duhoviti, kljub temu pa elegantni. Trudimo se oziroma strmimo k eleganci s pridihom sodobnosti ... Strmimo k izdelkom ki dosegajo visoko mero funkcionalnosti in kvalitete. Take, ki so estetsko dovršeni, ki se jih ne naveličaš in dobro služijo vsak dan.

Kakšne produkte želite ponuditi ljudem?       
Predvsem uporabne vsak dan, na primer skledica za zajtrk, tableware ... Tisti, ki pa niso uporabni prav vsak dan (npr. vaza) pa se lahko v ambient vključijo kot dekoracija. Naši seti se po želji sestavljajo, dopolnjujejo. Imamo izdelke, ki so uporabni na več načinov, v kopalnici, kuhinji, spalnici …

Logika masovne potrošnje in konzumerizma nam ni blizu. Ljudem bi rade ponudile izdelek za katerega bo sicer moral odšteti nekoliko več denarja, a naša želja je, da ostane z njim dlje skozi življenje. Cenenih izdelkov se kmalu naveličamo in posledično vržemo v smeti. Človek se na izdelek, ki mu je všeč lahko naveže in z njim vzpostavi nek odnos. Temu pravimo emotivno in trajnostno oblikovanje. Manj je več!
In kakšni ljudje ponavadi kupujejo vaše izdelke, ste že opazile izoblikovan profil?
Ljudje, ki cenijo ročno narejene produkte in ki se obenem prav tako zelo dobro zavedajo problematike masovne industrije in potrošnje. Ne bi rekle, da se kupci generacijsko ločijo, ampak je veliko več mladih, ki se odločajo za nakup naših izdelkov.

3 ustvarjalke, 1 blagovna znamka. Kako določite, kateri izdelki so odraz vseh treh oziroma kako poteka vaš delovni proces?
Vsaka dobi svojo idejo, ki jo predstavi preko skic, modelov. Nato se vse skupaj pogovorimo o morebitnih novostih, sledijo testi in končen izdelek. Ko je ta narejen se začnejo pogovori o detajlih npr. kombinacija barv glazur … Delamo na tem, da se vsak izdelek pozneje razvije / prelevi še v druge izdelke iz iste serije. Od vaze do šatulje, luči … vse iz iste družine izdelkov (Leggs). Vsaka začne razvijati svoj izdelek, ko pa je končan se na njem pozna proces oblikovanja, v katerem sodelujemo vse tri. Vplivamo druga na drugo. Skupaj se tudi odločamo, kateri material bomo kupile, saj znotraj oblikovanja v keramiki obstaja veliko različnih mas, s katerimi so naši izdelki narejeni … tudi to se odraža na izdelku. Oblique je blagovna znamka - brand, za katero stojimo vse tri, idejno ali izvedbeno.
Izdelujete vse od nakita, drobnih predmetov ... pa vse do bolj masivnih - recimo luči. Kako vključujete nove izdelke v svojo ponudbo?
Izhajamo iz načela, da delamo stvari, ki nam manjkajo, ki so nam všeč ali si predstavljamo, kako bi zaživeli v vsakdanjem ambientu vsakega izmed nas.

Oblikujemo izdelke, pod katere se z veseljem podpišemo. Naš proces oblikovanja novega izdelka ni klasična v smislu raziskati trg in delati stvari, ki se trenutno dobro prodajajo ali še ne obstajajo. Delamo stvari, ki bi jih tudi same vključile v prostor, v katerem živimo, za  ustvarjanje prijetnega ambienta. Kultura bivanja in potrebe sodobnega človeka, iskanje novih načinov uporabnosti, celostno oblikovanje, to so naša vodila.

Kakšne so vaše želje za prihodnost? Kaj želite doseči s Studiem Oblique?
Zaenkrat smo zelo spontane, prepuščamo se dogodkom in priložnostim. Vodilo je delo, sproti se učimo. Intuicija je naš poslovni plan. (Nika Zupanc)  Imamo visoke cilje. Verjamemo, da bomo v petih letih dosegle vse cilje, ki smo si jih zadale in se bomo razvile v pravo podjetje. 
Upamo, da nas sprememba magistrskega študijskega programa v nobenem smislu ne bo ovirala, ampak naše znanje še nadgradila in pripomogla k večjemu razponu ponudbe, kar vidimo kot zelo pozitiven razvoj. Prepoznavnost in prodor na tuji trg, razna sodelovanja z ostalimi oblikovalci, ilustratorji, mojstri itd.

Idej imamo ogromno, dovolimo si sanjati na veliko. To nas nič ne stane. :)

*Najlepša hvala Gostilni dela. V zahvalo sledi še posebna objava o tem krasnem prostoru. 

SOFIA

sreda, 3. julij 2013

Moja zgodba s Sofio se je začela že dolga leta nazaj, ne da bi sploh vedela za to. Seveda sem že kot najstnica vedela, kdo je SC - predvsem po zaslugi njenega očeta - a takrat sem pač gledala, kar je bilo po TV ali si v knjižnici sposojala videokasete. Dolgodolgo sem imela na steni ob pisalni mizi nalepljen tisti oglas za Diorjev parfum z baloni. Tale. Ful lep. In za njim stoji ravno Sofia. No, minila so leta in Sofia je seveda vmes postala fina režiserka (Izgubljeno s prevodom je njen najbolj znan in nagrajeni film). Ampak spet, uočila sem jo, ko se je znova srečala z modo, tokrat s kampanjo za Marni in H&M.

In potem sem v šusu pogledala vse njene filme. Ne rečem, da so vsi izjemni, ampak meni je itak najbolj všeč njena estetika. Tudi sicer je nadvse stajliš ženska. Ima dve hčerki, Romy in Cosimo. Tako, ena mini nepomembna objava za sredino tedna :)

LUMU

ponedeljek, 17. junij 2013

Kickstarter manija se nadaljuje in hej, to je najboljša novica kdajkoli! Koliko projektov, izdelkov in zamisli bi tičalo nekje v glavah, na računalnikih in v domačih delavnicah, če ne bi bilo ene pobude, ki vse spremeni. Daje možnost. Za realizacijo in vstop na trg. Ideja je preprosta - a mora biti dobra. Uporabna, lepo izdelana in predstavljena. Ujeti mora pravi moment in prepričati. Pred uro sem na FB in Twitterju zagledala povezave novega slovenskega projekta na KS, širile so se iz minute v minuto. Še mejl od ekipe z vsemi potrebnimi povezavami in podatki in ni druge, kot da sem se lotila objave - dobre ideje je treba deliti. In to je najlepša stvar spleta.

Zdaj pa k stvari. LUMU. Kaj je Lumu? Preprosto rečeno - je merilec svetlobe. Merilce svetlobe uporabljajo fotografi, da z njim izmerijo količino svetlobo in ji tako prilagodijo nastavitve na fotoaparatu, da dobijo kar najbolj optimalno svetlobo za želeno fotografijo. A sem zadela? In Lumu je merilec svelobe, ki ga lahko nosite s seboj in deluje s pomočjo iPhona. V lični torbici ali okoli vratu. Deluje s pomočjo prav za ta namen izdelane aplikacije, ki vam meritve prikaže na zaslonu. 

V filmčku si lahko ogledate, da izdelava ene Lumu napravice ni preprosta. Že načrtovanje se zdi laiku pravi zalogaj. In rezultat? Čudovito izdelan gadget, ki bo v pomoč in veselje vsem, ki vas fotografija zanima ali se z njo celo preživljate. Prosim, preberite si podrobnosti na Kickstarterju, predstavitev je krasna in razumljiva, na koncu pa vam preostane le še to, da donirate dolar ali več za še eno fenomenalno, perspektivno in pametno reč. Odštevajmo dni (še 25 jih je) in seštevajmo dolarje (naj jih bo mnogo, mnogo več).

BOŠ KOZARČEK?

nedelja, 9. junij 2013

Upsi, sto fotk, se opravičujem :) Hotela sem vam seveda pokazati še sadne ledke v praksi. Terasa/streha bloka, v katerem živim v Ljubljani, pridno nadomešča neskočno svobodo fotkanja doma. Vseeno mi je, če me z višjih nadstropij sosednjih blokov kdo začudeno opazuje pri zlaganju pušeljcev in ležanju na tleh med fotografiranjem. Ljudje počnejo še veliko bolj trapaste reči kot je ta. Zadnjič sta recimo dve punci iz bloka na strehi iskali mačko in me ni nobena niti čudno pogledala, ko sem izdelovala lampijončke :) Skratka, naredila sem limonado z ingverjem in meto. Ko sem jo zlila čez ledke, se je obarvala nežno rožnato (iii), aroma čaja pa ji je dala zanimiv okus. Res fino! 

Pa šopki! Saj vem, da je tako, kot je v naravi, najlepše, ampak vejice tehle grmov so stokrat lepše, če jim odstranim zelene listke. Da o stekleničkah bandidosa sploh ne govorim. Kar naenkrat imam v omari polno različnih stekleničk, ki sem jih hranila za Pepermintov piknik. Morda pa pridejo še prav, kajne?

KAKO NOSITI: CVETLIČNO MIDI KRILO

ponedeljek, 20. maj 2013

Krila čez kolena so ena hecna zadeva. Tista od kostimov, kakršna imajo v omarah naše babice, mi absolutno ne pristojijo. Jih imam nekaj v omari in so iz ful lepega blaga, ampak ne gre :) Čisto druga zgodba so taka frfotava krilca, nabrana ali plisirana, ki pristojijo tudi nam, puncam z ne ravno dolgimi nogami. Cvetlično midi krilo je bilo na moji wishlisti že od nevemkdaj, kriva pa je itak spletna stran J.Crew. Pa Kate Spade. In ko sem na Asosu predalčkala barve in na pamet računala, katero številko bi potrebovala, da mi bo prav v pasu (ker takale krila imajo visok in ponavadi res ozek pas) ... se je ravno prav zgodila garažna razprodaja na Taboru in tam je bila Tina z eno kepico cvetličnega blaga. Ko sem jo razgrnila, je bilo krilce v hipu moje. Uiiii.
In tako sem se včeraj odločila, da se oblečem v novo krilo in samo sebe fotografiram v njem. Najbolj trapast občutek na svetu, itak, ampak naša streha je kar hvaležna za to početje, saj je med sušilnicami ful enih zidov, za katere se lahko skriješ med čudnimi gibi. Še dobro, da sem na novo odkrila kvalitete prvega objektiva in še dobro, da se je tista gospa odločila obešat perilo ravno v hipu, ko sem šla nazaj v stanovanje, da si preoblečem majico še za drugo rundo :) Res, jaz nisem material za modni blog. Lahko pa razkrijem nekaj trikov in ugotovitev, ki sem se jih naučila med preučevanjem obujenega fenomena midi kril. Majčko/srajčko/ vedno zatlačite za pas. Tako krilo pride do izraza in lepo preseka naše telo. Ta prehod lahko dodatno poudarimo s pasom (jaz sem nora na pasove, še posebej take moške, saj vidite). H krilcu lahko obujemo šlapke, balerinke, sandale s peto, salonarje, superge. Zgoraj oblečemo navadno majčko, belo ali denim srajco, pleten puloverček ... Če nas zazebe, oblecimo kratko jakno, ki se konča pri pasu, obvezno nad tazadnjo. In to je to.Še torbica in kakšna lepa ogrlica, pa je! Cvetlično krilo je fin izgovor, da nosimo kaj barvitega. Sem kar ponosna nase. Jaz, popolnoma do pretežno črnosiv človek, nosim barve. In vse iz spodnjega kolaža bi imela vse in nosila vse z vsem :)

SPOMINČICE, MODRE LEPOTIČKE

ponedeljek, 6. maj 2013

In še zadnji od trojčka šopkov, plavkast iz spominčic, hrušic in telohovih listov.

+ rezano cvetje z olesenelimi stebli {vrtnice, forzicije} prirežemo poševno in položimo v toplo vodo
+ rezano cvetje z mesnatimi stebli {tulipani, ranunkule} prirezujemo vsak dan, prav tako pa vsak dan zamenjamo vodo
+ odvečne liste previdno potrgamo, saj bodo v vazi delali gnečo, cvetje pa bo zato začelo gniti prej
+ na dnu vaze potopimo bakren kovanček, nekateri pa kislost vode povečajo s tabletko asprina

Imate tudi vi kakšen moder cvetlični nasvet?



POMLADNI ŠOPKI

ponedeljek, 29. april 2013

Te dni sem počela nekaj s seznama mojih najljubših reči. Šopkarila. V soboto sem šla na en dolg sprehod pod svetlozelenimi bukvami, si praskala roke po grmovju in brskala pod šopi trave za belimi gobicami, ki jim rečemo risanke. Ni jih še, ampak ta teden grem spet pogledat. V nedeljo sem med dežjem postavila delovno mizo pred hišo (beri: dila) in zlagal rožice skupaj. Nastali so trije šopki, en zelo zelen, en zelo moder in en belkast. Začnimo z belim.

Nabrala sem cvetoče veje divje češnje in črnega trna. Pa drobne vejice bukve. Na vrtu sem nabrala še narcise, tiste z belimi cvetovi. Najprej v širok in globok kozarec natočimo vodo in krožno razporedimo grmičevje. Vmes vbodemo zelenje, pomagamo si tako , da vejice pri koncu objamemo s prsti, da jih lažje postavimo med trnjaste in razvejane vejice češenj in črnega trna. Za konec pa še nekaj narcis.

© PEPERMINT • Theme by Maira G.