SLIDER





*PAZIM NATE*

nedelja, 27. februar 2011

priznam, ulična gverila me je zasvojila. adrenalin, evforija in otroško veselje se prebudijo v meni, ko grem ven z namenom nekaj ušpičit. v žepu pisala (tokrat flumastri), za vratom arči, za spremstvo pa še izdajalsko bitje srca ter oprezno oziranje preko rame in prisluškovanje korakom jutranjih sprehajalcev psov.
zgodba, ki sem si jo zarisala med razmišljanjem o temle mini projektu, je takale. kolikokrat hitimo naokoli po vsakodnevnih opravkih, s hitrim korakom ali tistim lagodnim, ko se nam nikamor ne mudi, po možnosti s slušalkami v ušesih, da preglasimo zvoke prometa in vseh mogočih šumov, ki nam vdirajo v misli. in te naše misli, kakšne so? brnijo kot besen roj čebel, nešteto jih je in komaj jim sledimo. morda smo povrh še žalostni, razstreseni, jezni. pa še rdeča luč  na semaforju pred prehodom za pešce se nam prižge pred nosom. sekunde na displeju se odštevajo (še 69 jih je), mi pa strmimo vanje. potem pa zagledamo eno malo nasmejano krilato bitje, ki nam hoče samo nekaj malega povedati. dve besedi, nič več.
*pazim nate* so mali prefrigani angelčki. vsak ima svoje ime. tole so na primer neli, josip in dolgolasa asja. ziher jih bo še več. a le, če me ne zatožite policajem. :) kmalu bodo postali tudi nalepke, ker je risanje na roko na kandelabre sredi ulice hudimano adrenalinsko delo.

mislim, da je prav, da z eno nedeljsko objavo pomaham dekletom, ki imajo svoje bannerčke tukajle na desnem pepermintovem ličku. teta bina je super lepo uredila spletno stran in trgovinice. fluffy princess je res taka puhasta, romantična punca in tak je tudi njen nakit. ah, naša draga funchi, kaj naj sploh še povem o njenih pleteninicah v vseh najlepših barvah sveta? in še K8 design z ljubkimi personaliziranimi obeski (za ključe, mobije ali kar tako:) in ostalimi fimo zadevicami...

DEŽELA VELIKE TOVARNE BESED

petek, 25. februar 2011

nekje daleč je dežela, kjer ljudje le redko govorijo. to je dežela velike tovarne besed. 
v tej čudni deželi moraš besede kupii, da pa jih lahko izgovoriš, jih moraš pogolniti.
ah, to je tako lepa knjiga! spet ena od slikanic, ki jih bolj kot otroci razumemo odrasli. v knjigarni sem si jo ogledovala že mesece, preden sem si jo končno le kupila. govori o ljubezni, a na tako poseben in predvsem nežen način. tako nežen, da že zaboli. ilustracije so delo valerie docampo, zgodbo je ubesedila agnes de lestrade. v slovenščino jo je krasno prevedla ana ambrož, izdala pa založba kres.

D O R I M U

sreda, 23. februar 2011

Ste morda že ujeli nagajiv pomežik punčke Dorimu ali pobožali mehkobo njenih lask?  Ta ljubka bitjeca so z ljubeznijo ročno izdelana iz naravnih materialov, vse od telesca, napolnjenega z ovčjo volno pa do drobnih izvezenih detajlov, ki vsako od punčk naredijo posebno in unikatno. Na blogu lahko stopite v igriv svet Dorimujčic kar v obliki fotozgodb, preko katerih njihove osebnosti kar oživijo in izvabijo nasmeh na lice, kaj lepega pa jim lahko napišete tudi na FB. Tako, sedaj pa vas vabim, da vstopite v čaroben Dorimu svet...

Na južni delovni mizi še vedno prijetno diši po kamilicah in sivki, čeprav je ovčja volna že skrbno shranjena v drobno pleteno gazo. Čvrsto povezana z debelejšim sukancem že nakazuje obliko glave. Tudi nosek je že izdelan. Na zahodni delovni mizi šivalni stroj šiva ukrojeno telesce, ki se, ko je korak končan, prav tako napolni z dišečo ovčjo volno. Roki, ki sta zašiti in napolnjeni posamično, se prišijeta na telo in na glavi, ki je že oblečena v triko, se natančno določijo mesta za oči in usta. 
Ko je oblika popolna, te prvič pogledajo – sivomodre, sinjemodre, temnorjave, črne… Še zanka v umazanoroza ali malce bolj intenzivni rozardeči barvi. Takrat se prvič nasmehne. Bodo lasje volneni ali iz kože? Ravni ali neukrotljivo skodrani? Svetli, temni, morda celo zeleni? 
Po laseh je na vrsti izdelava oblačilc iz naravnih materialov in s posebnimi dodatki. Pokrpane hlače z žepi in majčka z gumbkom ali pa krilce, posuto z rožicami. Bi raje pikapolončka, libelo ali pentljice? Posebne želje so vedno izziv. 
Tako nastajajo punčke Dorimu – punčke za dušo. A to še zdaleč ni vse. Ne glede na to, kam punčka potuje, je treba za pot primerno poskrbeti. Je treba punčki, ki bo čez nekaj ur odpotovala v Kanado, priložiti stojalce ali posteljico iz filca? 
Ima punčka rada živali? Si ne zna predstavljati dneva brez sladkarij? Rada bere? Se težko loči od svojega medvedka? Treba je poskrbeti, da bo pot prijetna. Še Dorimu navodila za pravilno ravnanje s punčko in paket je popoln.
Slovo. Prijazen obrazek še zadnjič pomaha iz škatle. Zavijalni papir. Okoli paketa vrvica, na njej navezan še dodatek za srečno pot: snežinka ali zvezdica, rožica ali srček... Paket s posebnim poslanstvom gre na pot. 
Zato so punčke Dorimu drugačne. Nekaj posebnega. Punčke za dušo…

MILJENKO LICUL

torek, 22. februar 2011

Naj vas popeljem na virtualni sprehod po razstavi v spomin in čast grafičnemu oblikovalcu Miljenku Liculu. 
Ne le, da je Licul ena najpomembnejših person grafičnega oblikovanja v slovenskem prostoru (zagotovo poznate "njegove" podobe za Pivovarno Laško, Univerzo v Ljubljani, Mestno občino Lubljana in še mnoge druge), pomembno je prispeval tudi k podobi republike Slovenije. Oblikoval je namreč tolarje in evrske kovance, predloge za osebni dokument, potni list in zdravstveno izkaznico. Več o Miljenku Liculu, njegovemu delu in razstavi si lahko preberete tule
Pregled Liculovega ustvarjanja je razstavljen na vseh treh nivojih galerije. Steklena galerijska konstrukcija sicer omogoča maksimalen izkoristek naravne svetlobe, vendar pa v kombinaciji s steklenimi razstavnimi panoji odsevi malce zmotijo gledalsko izkušnjo.
V najvišjem nivoju, na balkonu, obiskovalca čaka eksplozija rožnate. Zelo grafično in všečno. Panoji se lomijo pod različnimi koti, nekatere pa sekajo tudi bele pregrade.
Tole so morda najbolj značilni elementi Liculovega oblikovanja - združevanje različnih tipografskih elementov, igranje s postavitvijo, barvanje črk. Ista kombinacija kot zgoraj se pojavi tudi na oglasnem panoju za razstavo ter tudi na monografiji, ki je ob njej izšla.
Joj, takoj bi imela tak denar. Zelo moderno in kul. :)
----
Razstava (ki jo je Narodna galerija - tudi zanjo je vizualno podobo naredil Licul -  pripravila v sodelovanju s Fundacijo Brumen) bo v steklenem prizidku/vhodni avli galerije na ogled vse do 8. maja. Brez skrbi, niti slučajno nisem pokazala vsega, zato se ne jezite name zaradi te reportaže in se odpravite na ogled.

:)

nedelja, 20. februar 2011

o tem projektu je anonimni storilec (za bolj tekoč tekst bom uporabljala moško obliko, ampak naj vas to ne zavede v prepričanje, da je storilec moški!) sanjaril že leta. fascinacija nad stritartom ga je gnala v načrtovanje, iskal je primerno lokacijo, med sprehajanjem po dotični vasi izdeloval načrt s primernimi mesti za umetnije, izbiral pravi dan, pravi čas, skratka - pravi termin za izvedbo gverilske akcije. vse z enim samim namenom! narediti mini vasico malce bolj urbano, presenetiti prebivalce z nepričakovanim, polepšati komu dan (khm, ali pa tudi ne:). minljivost ustvarjalnega medija - krede, je napetost zgolj stopnjevala. kajti že naslednji dan je spet zapadel sneg in izpral trud urbanega robinhuda. je sploh kdo opazil njegovo intervencijo v zaspan eksterier male hribovske vasice? je kdo zabentil, se je kdo nasmehnil? ah, naravnost epsko!

NA SENČNI STRANI MESTA.

ponedeljek, 14. februar 2011

od kdaj je ljubljana tako bež? morda je bila taka le včeraj, ko sem se že zjutraj sprehajala proti taboru, predelu mesta, ki me sicer vedno znova preseneča s kakšnim novim odkritjem. in če sem že cel dan preživela za zapiski (blah), sem si hotela polepšati vsaj delček dneva z ogledovanjem mesta skozi objektiv. me je pa vsaj zekov slon spet nasmejal.
© PEPERMINT • Theme by Maira G.