MOJCA BERHTOLD – KO POTREBUJEMO NEKOGA, DA IZ KVADRATNIH METROV NAREDI DOM PO NAŠI MERI

MOJCA BERHTOLD – KO POTREBUJEMO NEKOGA, DA IZ KVADRATNIH METROV NAREDI DOM PO NAŠI MERI

petek, 24. junij 2011

Dom. Čarobna beseda, ki ima posebno mesto v našem vokabularju in naših mislih, vsakemu pomeni nekaj drugega. Prostor, kjer odraščaš, iz katerega odideš v svet in na svoje. Morda je dom prav to – biti na svojem. In bivati v okviru tistih kvadratnih metrov, ki so nam dani, je lahko res sanjsko. Še posebej, če nam pri uresničevanju naših sanj pomaga nekdo, ki nam stene in tlake pokaže v novi, lepi, našim željam, potrebam in življenjskemu slogu prilagojeni podobi.

Prav to počne Mojca Berhtold, arhitektka, ki se odlično znajde v svetu notranjega opremljanja prostorov. Pri svojem delu se rada igra z oblikami in materiali, osnovne oblike povezuje v različne kompozicije in tako tvori vedno nove in nove dimenzije prostora. Pomembno vlogo pripisuje tudi barvam, vendar se izogiba reševanju prostora le z barvami, bolj se poglablja v psihološke učinke uporabljenih barv.

Poseben izziv pri opremljanju prostorov zagotovo predstavlja iskanje kompromisa med željami in potrebami naročnika ter strokovnim mnenjem arhitekta. Mojci se ideja vedno porodi tedaj, ko vidi in občuti določen prostor, se seznani z njegovimi pozitivnimi in negativnimi lastnostmi. Smernice pri vsakem projektu nedvomno ostajajo naročnikove zahteve in želje. Z načrtovanjem se prepletajo z arhitektovo idejo, ki se šele ob natančnejšem spoznavanju naročnika razvija in raste.

Ko pogledamo podobe interierjev, ki jih je načrtovala Mojca, lahko kljub raznolikim prostorskim danostim in projektom izluščimo rdečo nit njenega sloga. Prostori so zračni, svetli in udobni.  Premišljeni kombinaciji lesa, blaga in drugih materialov je dodana ravno pravšnja količina barve, ki interieru, pa najsi gre za dnevni ali spalni prostor, kuhinjo ali kopalnico, poslovne prostore ali trgovino – doda tisto piko na i, ki ločene sobe in kotičke poveže v zaključeno celoto. 

Vabim vas, da si ogledate Mojčino spletno stran, se z miško sprehodite po virtualnih sobanah in si v domišljiji naslikate vaš sanjski dom. Slednje je, ob čudovitih prostorih, ki jih ustvarja Mojca Berhtold, skorajda neizogibno.

PREBERI

MORNARČKI V KRESU

MORNARČKI V KRESU

torek, 21. junij 2011

prvi dan poletja. tako kot se spodobi, so ga otvorili tudi v otroški knjigarni kres pod gradom - z novo mornarsko podobo. krasna je, a ni? kar ulegla bi se na sedežno in gledala valovanje morja, poigravanje svetlobe na zavesah in ladjice. malce pogrešam krekov trg, vrvež pred vzpenjačo, lepe slikanice, mulčke, hektično lutkovno gledališče in najbolj - super sodelavce! pridem pogledat mornarčke še v živo, se vidimo! aja, vse je povsem ročno izrezljano in sestavljeno, i know the drill, zato lahko le hvalimo kreativnost punc (in fanta, če je bil zraven - če se ne motim, je fotkal:).

PREBERI

SISI BLOGERSKI MEETUP

SISI BLOGERSKI MEETUP

četrtek, 16. junij 2011

Včeraj nas je Silvia povabila, naj se ji pridružimo na Retro sredi, blogerskemu srečanju v trgovinici Sisi. Z aperolčki in kolački, z zastavicami iz blaga pred izložbo in prijetno glasbo, ki je prihajala z odra pred Škucom. 

S temi srečanji je tako, na njih se vedno najde nekaj znanih obrazov in nekaj tistih neznanih. No, neznanih, v blogerskem svetu je to težko. :) Za vsako punco nekako veš, kam spada, ker bereš njen blog, še posebej, če je to modni blog. Jaz, ki če že dam na blog kakšno svojo fotko, je to fotka superg, sem morda bolj na anonimni strani in mi je potem vedno malce nerodno povedat kdo sem in kaj sem. Ampak včeraj je bilo tako fajn.

Ko sem hodila iz mesta proti domu, sem razmišljala, kako mi je lepo. Ljubljano imam rada. Spoznavam toliko čudovitih ljudi, ki se ukvarjajo s prekrasnimi rečmi. Se navdušujejo nad lepim, vsak na svojem področju, najsi bo to arhitektura, likovna umetnost, fotografija, moda, oblikovanje, hišni dekor. :) To je ena od lastnosti, ki jih pri ljudeh najbolj cenim - živeti z odprtimi očmi, videti, opaziti. Tako kot je včeraj razlagala Silvia (saj se ne spomnim, če je bilo povsem takole:), ki jo sprašujejo, zakaj potrebuje novo šalčko, če jih ima pa že dovolj. Zato, ker je lepa. In z njo je tudi bivalni prostor lepši. Lepše je tudi jutro in z njim prva kava. Lepši je dan. Mala komaj opazna razlika.

In tako sem se včeraj odločila, da mi ne bo nikoli več nerodno reči, da sem Katja in da pišem blog, ki se mu reče Pepermint. To je nekaj, kar rada počnem, kar počnem lahkotno in iskreno in mi ni odveč. To ni hobi ali služba, to je nekaj, kar je že tako del mene, da sem čustveno navezana na to podobo, ki se odpre pred mano (in pred vami), ko kliknem na srček v zaznamkih. Pepermint je moj mali Ambient, ki je moja najljubša revja že od zgodnjih najstniških let. Je moj mali Osmi dan, oddaja, ki sem jo čakala vsak četrtek, in so vsi doma zavijali z očmi, kaj le vidim na tej kulturi. Pepermint je moj časopisek, moja glossy revija, moj spletni portal. In ni dnevnik, ni pisarija o meni in mojih dneh. Okej, malce tudi, ampak vse skozi prizmo navdušenja nad drobnimi in velikimi lepotami vsakdana. In enostavno najbolj izi stvar na svetu je srkati aperolček in klepetati z ljudmi, ki jim vsega tega ni potrebno razlagati in utemeljevati, kako pa to ni izguba časa. :)

In jaz upam, da bom vedno taka, tudi ko bom hodila v tazaresno službo in mi bodo otroci pri zajtrku razbijali lepe šalčke. Bom šla med kakšno prosto urico na sprehod po mestu, po poti srečala katero od čudovitih blogerk, si ogledala kakšno razstavo in na koncu stopila v Sisi, kjer bo morda Silvia (ki ima tri otroke in je enostavno čudovita!) ali pa katera od drugih deklet in skupaj bova izbrali kakšno novo lepo šalčko. Zato. Nekateri ljudje že vemo, zakaj. :)

Hvala za lep večer!

PREBERI

SAMO 10 MINUT.

SAMO 10 MINUT.

ponedeljek, 13. junij 2011

mogoče človek potrebuje le 10 minut na dan, da se vse postavi na svoje mesto. da si rečeš najprej meh, potem pa od meh ostane samo še eh. eh je ekvivalent zamahu z roko. meh je sekiranje, eh pa sprijaznitev. in ko se enkrat sprijazniš, s čimerkoli že, gre lahko samo še na bolje. mojih deset minut tega dne je minilo med fotografiranjem vrtnic v parku. dopoldne sem imela izpit, nato sem malce klepetala in in kvazišopingirala (kupili nisva nič, ziher bova ujeli štokholmske razprodaje!) z miss nino. potem sem šla čez tivoli domov in razmišljala, kako fajn je tisti lesen pomol in kako bi ležala tam in gledala račke in delala nič. ah, bom drugič. sem raje hitela nekaj pojest, nato pa nazaj v mesto. nebo je grozilo z nalivom in veste kaj, bila sem pripravljena nanj. z dežnikom, to že. ampak tudi sicer. bilo bi povsem v kontekstu dneva, če bi me malce zmočilo. pihalo je ravno prav hladno. torej, s seboj sem imela arčija in potem sem deset minut fotkarila vrtnice. vrtnic nikdar nisem preveč marala, zdele so se mi kičaste in klišejske. ampak eno so tiste ravne cvetličarske vrtnice, eno pa tile čarobni grmi bledo rožnatih cvetov. pa recite, da mojih današnjih 10 minut ni bilo čudovitih! potem sem še enkrat srečala miss nino, ki je danes preparkirala mnogo bicikljov. še tretjič sem šla čez tivoli in mimo rac in vrtnic, ampak dežja pa ni bilo. bo jutri.

PREBERI

INTERVJU: DAVID PAIGE

INTERVJU: DAVID PAIGE

sobota, 11. junij 2011

Davida (blog + FB) sem ujela v pravem trenutku, na enega redkih dni brezdelja v ta teden precej deževnem Milanu. Get me busy, je bil njegov odgovor na moje vabilo k reševanju pepermintovega vprašalnika. In to sem tudi storila. Fant ima dvaindvajset let in točno ve, kaj hoče in kaj zmore. Več, boljše, lepše. Njegov medij je fotografija, sredstvo izražanja modna zgodba. Je tisti, ki skupaj z ekipo iz navadnega dekleta naredi fotomodel. Ujame pogled, držo, izraz in jih naredi večne. Samozavest in strast do tega, kar počne (v morda najbolj kaotični in rivalski modni prestolnici sveta) kar vreta iz njegovih besed, dinamičnost in nepredvidljivost njegovega poklica začarata in očarata. Dragi moji, v čast mi je - David Paige.

KDO SI IN KAJ POČNEŠ? 

David, naše gore list alias Paige ;) Generacija 88, ''z glavo v oblakih, z nogami na tleh'' naj bi bil opis mlade študentke s FDV-ja. Všeč mi je! Kdo sem? Govori se da fotograf. Po definiciji drži, povedo naj pa drugi. Entuziaist nad vsem lepim in čudnim, novim in starim. Običajen dvaindvajsetletnik, ki svoj prostor pod soncem, pardon dežjem... še vedno išče ;) Trenutno razmišljam o vremenu za soboto in se sprašujem s čim za vraga sem se zameril tistemu zgoraj, da pošilja nalive že sedmi dan zapored. Med drugim histerično iščem cigareto in se trudim predstaviti v najbolj realni luči, brez difuzorjev in približano kolikor se le da.

KAKO PONAVADI POTEKA TVOJ DAN?

Moj dan, uff. Iz dneva v dan drugače. Danes recimo takole: prva budilka zazvoni ob 7.30, nekje do devete ure, ko se oglasi že desetič zapored, se po zombijevsko privlečem do kuhinje in pristavim kavo, še napol v snu ''šlatam'' za macbookom in suvereno vpišem (cmd-space-safari)ENTER, (cmd-t-gma)ENTER, (cmd-t-fa)ENTER, (cmd-t-fas)ENTER, (cmd-t-the)ENTER... bližnjice do začetka vsakega mojega dneva - gmail, facebook, fashiongonerogue, the beat. Vse poznate, the beat pa je lokalni kanadski radio (Vancouver), ki sem ga enostavno vzljubil in ne morem brez že dve leti, odkar sem prišel nazaj. Po petih minutah brundanja na zadnje komade se kava magično pripravi sama in pristane na moji mizi, sledi ji cigareta in vremenska napoved. Dež, krep! Večer prej si napišem things to do na belo kuverto (dolga zgodba). Vzamem ''must'' stvari: ipada, ipoda, slušalke, italijanski in slovenski telefon, evriće za piće, kompozite punc za jobe, ki so na listi trenutno, in že sem zunaj. Trenutno delam le za eno agencijo, kjer me držijo dovolj zaposlenega in zainteresiranega, da niti ne razmišljam še o čem drugem, tko da se večkrat na teden ustavljam na raznih meetings over lunch. Ki so večinoma totalno brezpredmetni in zgolj klic po socialnem udejstvovanju, namreč vsi informacije že dobim prek telefona in mejla. Je pa dobro za zdravje in smešen začetek opoldneva! Dolga zgodba na kratko, v drugem delu dneva doktoriram iz iskanja lokacij, trenutnih eventov in nasploh vseh stvari, ki bi jih bilo super ponucat za vse trenutne jobe. Večer kot vsak, se konča v luštni milanski sobici, s cigareto, kulijem in belo kuverto ter premajhno posteljo :)

KDAJ SI SE ZAVEDEL, DA JE FOTOGRAFIJA TISTO, KAR ŽELIŠ POČETI? SI SAMOUK ALI SE V TEJ SMERI TUDI ŠOLAŠ?

En lep sončn dan, zbudu sm se vs zaspan in začeu fotkat tjavendan *bi rekel če bi znal rimat naprej..hej!* :D

Pa da vidImo... Zavedel mislim, da sem se takrat, ko sem začel dobivati prve pozitivne feedbacke od ljudi katerih mnenje cenim. Lahko rečem, da sem samouk, hlastam za vsem neznanim in polnim svoj bazenček informacij. Šola v tej smeri - definitivno, želim, vem, moram. Vendar ne v naši državici. Vse skupaj se je začelo v Kanadi. Januarja 2008 mi je Maria Ruiz Isaac prvič potisnila fotoaparat v roke in me opazovala kaj počnem z njim, ni potrebe, da razlagam, da mi glede nastavitev nič ni bilo jasno. Ampak njen namen je bil popolnoma drugačen, sama se ukvarja s fotografijo že od desetega leta naprej in vedno je trdila, da tehnično znanje pride kasneje (logično). Važno je oko in najbolj ključnega pomena je opažanje in tista personificirana percepcija. Vem samo, da sem tisti dan z njenim Canonom ravnal kot z mitraljezom, niti slučajno nisem imel predstave, kakšen nadzor nad sliko ponuja tale podaljšek očesa. Tistih milijon nastavitev in vse mogoče, zame nič od tega ni bilo relevantno - moja duša je bla prodana v momentu. Fotografijo sm vzel za svojo in vedel sem, da si želim to početi, takrat nisem razmišljal ali se hočem s tem preživljati ali bo to kvečjemu le nov hobi, na vsak način sm hotel vedeti več in soustvarjati, moja glava je bila kar naenkrat kot ogromna  črna luknja, ki je začela vase vleči vse informacije, googlat, brat, gledat, poizkušat. Vem, vem, dolgočasno in klišejsko. Nekje konec 2009 je sledil prvi ''resni'' DSLR fotoaparat (Olympus e3) in začel sem resneje stopati na pot, ki sem si jo zastavil. V tem času sem ugotovil, da vse, kar me je prej zanimalo, nima za burek proti novemu hobiju.

Ne gre za izražanje samega sebe skozi slike in ni nekega globljega pomena ter neke velike filozofije za tem, da obožujem fotografiranje. Enostavno ljubim vse, kar je lepo in všeč mi je če imam nadzor nad motivom. Svoje fotografije rad primerjam s svojim risanjem, že pri trinajstih letih je moja domišljija pokala po šivih, ko sem imel pred seboj prazn list papirja in svinčnik. Tisti občutek, ko nekako veš, da je vse, kar narediš, vse kar bo! Nič drugega kot - tvoji izdelkih so ti. Banalno, vseeno pa drži kot pribito. Dve leti kasneje sem tu, v Milanu in dejansko delam tisto, kar me najbolj veseli, najbrž ni potrebe, da opisujem, koliko mi to pomeni :) Zastrašujoč in pijan občutek. Mnogo fotografov v tem biznisu ima največji problem z egom in premostitvijo karakternih blokad, le realna pričakovanja dajejo realne rezultate. Dejstva naj govorijo sama zase in ne maram samohvale.

MODNA FOTOGRAFIJA. KAKO SI SE ZNAŠEL V TEM SVETU IN PO KAKŠNEM KLJUČU SI IZBRAL RAVNO MILANO?

Mislim, da vse izvira iz nekih manekenskih začetkov, ki sem jim v puberteti posvečal nekaj pozornosti, dokler se nisem pogledal v ogledalo, haha. Kasneje so me navduševale raznorazne kampanje in fotografije z naslovnic. Ne bom govoril, da sem vedno vedel, kaj bom počel. Enostavno sem bil nekako vržen v to in prišlo je kot strela z jasnega. Tu sem in tu ostajam :) Za moj odhod v Milano si lasti zasluge majhen skupek ljudi, ki je vse moje ''ne vem'' in ''ma ni še cajt'' gladko zatrl in ja, poskusit ni greh. Če odideš z nekimi realnimi pričakovanji, si lahko na koncu samo presenečen. Sedaj vidim, da je bilo tako prav in da če bi z odhodom čakal, bi odlašal bogve do kdaj. Sem take sorte, da me je včasih treba enostavno nekam vreči, da splavam proti toku :)

KAKO POTEKA DELO MODNEGA FOTOGRAFA - KOLIKO LJUDI PRAVZAPRAV "STOJI" ZA ENIM FOTOŠUTINGOM IN KAKO POMEMBNA JE PRI TEM LOKACIJA?

Moje delo trenutno poteka tako, da mi Elite Model Management (naročnik, za katerega trenutno delam), najprej pošlje requeste testov za tekoči teden. V obliki paketa dobim na mejl večino ažurnih fotk, ki jih je punca do sedaj posnela in na podlagi tega si enostavno ustvarim neko predstavo in zasnovo o njej. Začne se rojevati ideja in nato se je potrebno uskladiti z vizažistko in stilistko, običajno over a cup of coffee.  Ključni del je, da vsak opravi svoje delo v najboljši možni meri. Odnos z ekipo je res ključni dejavnik. Trenutno sodelujem z nadarjeno francosko vizažistko in dvema stilistkama, ki čira čarata!

Priprave na shooting so relativno kratke, saj običajno datume postavljamo za maksimalno tri dni vnaprej. Včasih se zgodi, da fotkamo dve punci v enem dnevu, včasih štiri na teden. Vedno znova presenečajo. Pričakuje pa se,  da vse fotografije ohranjajo enak nivo kvalitete in seveda vsakič drugo vzdušje in zgodbo. Konkurenca v Milanu je nepredstavljiva in 95% newcomerjev je pripravljenih delati zastonj zavoljo svojega portfelja. V agencijskem smislu si torej zelo zelo lahko zamenljiv, ker je tam zunaj miljion ljudi, ki čakajo na svojo priložnost in so pripravljeni delati zastonj. Ravno zaradi tega dejavnika priznam, da sem pod nekim konstantim stresom, ki pa me le dodatno motivira. Si ali pa nisi, priložnost je le ena in razočaranje je hitro tu. Kar delam zdaj, je kot dan in noč v primerjavi s tem, kar sem počel v Sloveniji - malo časa, velike zahteve, stokrat hitrejša frekvenca, v glavnem,  za zašvicat! :P

TVOJ FOTOGRAFSKI STIL, OPIŠI GA.

Težko vprašanje, na katerega bi mogoče moral odgovoriti nekdo, ki gleda na moje delo bolj objektivno kot jaz sam. Mislim da svoj stil še vedno iščem, ogromno eksperimentiram in vedno znova iščem nove izzive.


KDO SO TISTA IMENA IZ SVETA FOTOGRAFIJE, KI TE S SVOJIMI DELI PUŠČAJO BREZ BESED?
Kalle Gustafsson (pikice…) in potem sem brez besed, ne? :D

SANJSKI NAROČNIK, SANJSKI MODEL, SANJSKA LOKACIJA?
Hehe, začnem kar po abecednem redu ali? Sanjati je dovoljeno, mogoče kdaj.. Mogoče pa le ;) Neskončen  seznam... Anna Jagodzinska, Valerija Kelava pa še bi se jih našlo..Sanjska lokacija; vsaka naslednja v katero se trenutno zapičim, hvalabogu da so sanje vedno le en dan proč! :D

TVOJE NAJLJUBŠE SPLETNE STRANI, BREZ KATERIH DAN ENOSTAVNO NE MINE? 
Recimo da zanje čase najbolj pridno obiskujem Fashion Gone Rogue, sicer pa opažam, da mi vedno bolj sede fizično listat stvari. Če pa že to ne, pa vsaj swipeat namišljene ipad mag-e.

 NAČRTI IN ŽELJE ZA PRIHODNOST?

Soustvarjati in še naprej mešati štrene Italijanom tole poletje, če se reeees dovolj potrudim, jim mogoče enkrat za vselej vbijem v glavo, da smo njhovi sosedi. Sad but true. Ferragosta = fotoaparat in jaz biti enemies for a while. Medtem pa upam, da uresničim svoj mali veliki projekt, ki ga planiram že dlje, ampak je zaradi komplicirane izvedbe res mogoč samo v Sloveniji - z veliko dobre volje in naklonjeno ekipo. Septembra ciljam na kak backstage na FW. Sanjati je dovoljeno. (again) Naslednje leto pa me mika Pariz, Pariz in Pariz... Milano je lepa izhodiščna točka in tu sem v relativno kratkem času dobil vpogled v celo kolesje modne industrije. Izkušnje, ki si jih nabiram tu, so zame neprecenljive. Skratka, potovati, fotkati, spoznavati folk in biti spontan, predvsem pa si nabrati še veliko kilometrine in ne preveč filozofirati! :D Pustimo se presenetiti! Lajf je bonboniera al kaj nej rečem, that's it!

PREBERI

SIVOROŽNATA LJUBLJANA

SIVOROŽNATA LJUBLJANA

petek, 10. junij 2011

vse to so fotografije, posnete v eni uri, med enim in drugim opravkom na različnih koncih mesta. ljubljana je tako mini, ampak mini je lahko tudi maksi. recimo tako maksi, da se v parih tednih v mestu toliko spremeni. v nekdanji kokoški bo še ena pekarnica. v lepi beli hiši na vogalu erjavčeve in slovenske bo hotel. kongresni trg ni več ograjen z visokimi pregradami in lahko že vidimo, kako lepo bo, ko bo spet odprt. vrtnice so povsod. ali jih pa samo jaz povsod videvam... roza in siva sta trenutno ultimativni barvi ljubljane. in tudi mornarsko modre črte se prav lepo skombinirajo z njo.

PREBERI