NA PLATNICE ŠOLSKIH ZVEZKOV RISAL BOARDE, ZDAJ JIH IZDELUJE SAM
Medtem ko v dneve vse
bolj reže mraz in našo sapo spreminja v puhaste oblačke, nekaj sto metrov višje
sledi v sneg že nekaj časa zarezujejo robovi, ostrejši od zimskega mraza.
In v letu, ko se na
veliko piše o novi znamki skakalnih smuči, ki bodo morda na smučarskih
skakalnicah in letalnicah prinašale rekorde, pa o drugih velikih imenih zimske
športne industrije, v delavnici nekje na Gorenjskem Jure Sodja izdeluje prav
posebne snowboarde. MOONCHILD SNOWBOARDS.
KO TRENINGE IN TEKMOVALNOST ZAMENJATA SVOBODA IN ZABAVA
Jure je v
osnovnošolskih časih kar osem let treniral alpsko smučanje, ki pa se mu je
zaradi tekmovalnosti, treningov, sledenju navodilom trenerjev zamerilo. Takrat,
sredi 90., je bordanje pridobivalo na priljubljenosti in tako si je Jure
sposodil bratovo desko in se že prvi dan na njej povsem navdušil nad tem
športom.
"Na boardu mi ni nihče govoril, kako naj se peljem, kako naj se držim,
zame je bila to popolna svoboda po dolgih letih. Lahko sem skakal, kot sem
hotel," se spominja Jure, ki mu je bilo všeč tudi to, da takrat tekmovalno
snowboardanje še ni bilo prisotno. "Vse je bil lifestyle in zabava." Od tistega
prvega dne pred dvajsetimi leti je strasten boarder.
OD SNEŽNIH PARKOV DO PROSTRANIH TERENOV IN CELCA
Na začetku je bil
najbolj entuziastičen, scena se je tudi v Sloveniji počasi razvijala, veliko
so deskali po snežnih parkih, Jure je v enem od njih tudi delal. "Nikoli nisem
bil tako uspešen kot nekateri kolegi, sam krivim pomanjkanje talenta in telesno
višino," pravi o tem, zakaj se je odrekel tekmovalnim ambicijam. Sčasoma se je naveličal tudi
snežnih parkov, hkrati pa ga je od freestyle snowboardanja odvrnilo to, da je
bilo vse bolj podobno gimnastiki. "Kar preveč časa sem potreboval, da sem se
odlepil od parkov in ponovno začel uživati v prostranih terenih, na celcu, v
naravi."
A odkar izdeluje
svoje deske, se je je vrnilo tudi skorajda začetniško navdušenje nad tem
športom. Želja po oblikovanju in izdelavi desk je v njem tlela ves ta čas. "V
šolske zvezke sem na platnice risal dizajne boardov. Seveda se mi takrat ni
sanjalo, da bi jih lahko izdeloval doma."
KO MNOŽIČNO PROIZVODNJO ZAMENJA LASTNA DELAVNICA
Tudi njegova
poklicna pot je bila nekaj časa povezana prav s tem. Če je včasih razmišljal, kaj
bi počel, da bi zaslužil, je pred tremi leti začel razmišljati drugače – početi
tisto, kar bi ga veselilo. Najprej je pomislil na izdelavo skejtov, po brskanju
po forumih in spletu pa ugotovil, da bi morda lahko izdelal tudi lastno snežno
desko. V tistem času je po slučajno prek razpisa dobil delo pri slovenskem proizvajalcu
smuči in desk, kjer naj bi razvijal prav boarde.
"Na prvi pogled se
je zdelo, da bo to moja sanjska služba, a sem kmalu ugotovil, da delati boarde
za masovno proizvodnjo, po navodilih produktnega vodja ter budnim očesom šefa, uokvirjen v
40-urni obvezni delavnik ...
ni tisto, kar mi prinaša
zadovoljstvo." Strast do tega športa bi tako postala vsakodnevna obveza in Jure
je spoznal, da bi kaj kmalu tudi ugasnila. Po enem mesecu je pustil službo in
se vrnil v prejšnjo, kjer dela kot projektant strojev. A želja po ustvarjanju
ni minila, še več, Jure nikoli ni bil bolj motiviran, da naredi svoj board.
MOONCHILD SNOWBOARDS
A tudi ta trenutek
ni prišel čez noč. Preden se je lotil prve deske, je leto dni prebiral
literaturo o izdelavi. "Na spletu sem našel forum o ročno izdelanih smučeh in
deskah, nekaj vpogleda v izdelavo desk sem dobil med enomesečnim delom pri
proizvajalcu, kakšno stvar sem vprašal sodelavca v trenutni službi, ki mimogrede
izdeluje tekmovalne deske," opisuje Jure, ki se je tako na izdelavo prvega
boarda dobro pripravil. Priprave pa niso bile le teoretične, temveč tudi
praktične. Izdelati je namreč moral tudi nekaj orodij, med njimi sta bila
najpomembnejša vakuumski nastavljivi kalup in orodje za izdelavo profila
sredic.
Nato je nabral ves
potreben material za izdelavo deske. Večino je naročil kar prek spleta. In tako
je 1. decembra 2015, torej točno pred letom dni, nastal prvi board. V minulem
letu jih je izdelal še osem, nekaj pa jih je sredi dela. "Seveda imajo vsi
prostor za izboljšave, a sem z njimi na snegu užival, kot že dolgo ne. Tako ni
šel prav noben board v nič, vse sem sam in s pomočjo prijateljev testiral," pravi Jure in z nasmeškom doda, da je enega seveda izdelal tudi za ženo. Tudi
njegovo ženo Petro sem na Pepermintu že predstavila, izdeluje prekrasne slaščice, in oba sta zares kreativna in navdihujoča. Tako kot njuni zgodbi.
<3 o:p="">3>
In tako je nastala
znamka Moonchild Snowboards. Jure se trudi, da z vsako desko naredi nekaj
novega, saj se tako lahko največ nauči, hkrati pa sledi svoji ideji, da nikoli
ne izdela dveh enakih boardov.
Še pred nekaj leti
so si bili boardi po zunanju obliki na mah podobni: pravilnih oblik, spredaj in
zadaj zakrivljeni. V zadnjih petih letih pa je prišlo do razcveta tudi pri
oblikovanju snežnih desk. "Postali so zanimivih oblik, razvijati so se začeli
tudi splitboardi in powdersurfi, na katerih se pelješ brez vezi," spreminjajoče se trende razloži Jure. S tem se je odprlo ogromno možnosti, tako glede oblike kot same
konstrukcije desk.
KAKO NASTANE SNEŽNA DESKA?
Če se je pri
izdelavi prve deske tudi sam zgledoval po eni, ki jo je videl na spletu, pa je
vse ostale zasnoval sam. In kakšen je pravzaprav načrtovalski in produkcijski
proces za eno desko? Idejo kdaj razvija zelo dolgo, razmišlja, kaj bi delovalo
za cel sneg. Nato v 3d programu nariše desko, ki naj bi imela želene vozne
lastnosti, nato obliko prilagaja tako dolgo, da je tudi vizualno lepa. Spet
drugič si nov board izmisli na hitro.
"Idejo lahko dobim
iz stvari, ki sploh niso povezane z bordanjem, lahko tudi iz glasbenega
besedila. Seveda v dobi interneta nisem imun na slike zanimivih boardov, vendar
sem bom potrudil in vsakega naredil na svoj način," opisuje rokodelec, ki po
izrisani 3d obliki določi še konstrukcijo deske. Nato obliko boarda v naravni
velikosti natisne na papir in jo preriše na leseno sredico, ki jo pripravi za
sestavo boarda.
"Pripravim še
ostale materiale, kot so drsna obloga, steklena in karbonska vlakna ... Vse to sestavim
v kalupu, zlepim z epoksi smolo ter vakuumiram 15 ur. Nato sledi končna
obdelava z brušenjem, izdelavo strukture drsne obloge, grafična podoba in na
koncu še lakiranje." Jure za svoje deske uporablja leseno zgornjo oblogo,
medtem ko večina snowboard industrije uporablja plastično.
Na vprašanje,
koliko časa porabi za izdelavo ene deske, odgovori: "Ko delaš deske ročno
izdelave, sploh vsako drugačno, pri tem pa ne uporabljaš nobenih šablon ali orodji
za serijsko proizvodnjo, je bolje, da ne meriš časa. Izdelavo vsake deske
začneš iz nule. Če hočeš, da je izdelek kakovosten, se moraš posvetiti vsakemu
procesu v izdelavi." A njemu je izdelava boardov zares v veselje, zato mu ni
žal nobene od vloženih ur, čeprav delo kombinira z redno službo, ob tem pa ima
še druge hobije. Tako si kdaj želi, da bi imel dan 30 ur.
VSAKA DESKA JE DRUGAČNA
S serijskimi
proizvajalci desk se po količini izdelanih boardov resda ne more primerjati, a
ima rokodelski pristop k izdelavi tudi veliko prednosti in odlik. Vsaka deska
je drugačna, za razliko od velikih proizvajalcev z masovno proizvodnjo mu ni
težko eksperimentirati. Serijsko izdelane deske so tudi bolj konvencionalne,
saj so tveganja za morebitne napake v konstrukciji in proizvodnji, prevelika.
Če se kaj zalomi, gre lahko v nič nekaj tisoč desk. Pri butični proizvodnji, če
lahko Juretovi znamki tako rečem, tega
tveganja ni, saj gre za eno desko. Tudi zato si lahko več dovoli, izdeluje
nenavadne oblike, uporablja naravnejše materiale.
VOŽNJA PO GLOBOKEM SNEGU JE DUŠA BOARDANJA
"Najraje izdelujem
deske, ki se najbolje obnesejo v celcu. Vožnja po globokem snegu je osnova, duša
boardanja, in je tista stvar, v kateri uživa vsak boarder. Nekatere deske so narejene tako izrazito za globok sneg, da
je vožnja po steptanem smučišču že težavna.
Seveda je vse poplačano, ko zapelješ v celca. Tega si
industrija ne more privoščiti."
Jure meni, da
popolne oblike deske ni. Vsaka ti nudi drugačne občutke in zadovoljstvo na
snegu. V zadnjem obdobju je, predvsem v Ameriki, prišlo do pojava
powdersurfanja, boardanja brez vezi. In ker je v Evropi takšno desko težko
dobiti, jo je Jure izdelal sam. In na njej užival kot pred 20 leti, ko je
začenjal deskati.
"Ker se zadnja leta
čutim bolj povezan z naravo, sem ravno sedaj dokončal tudi svoj prvi
splitboard, obliko, ki jo v svojo ponudbo počasi dajejo tudi industrijska
podjetja. Gre za desko, ki se za vzpon na goro razstavi v turne smuči. Na vrhu
se ponovno sestavi in se pelje dol kot board."
ŽELJA: DA BI PRISPEVAL K RAZVOJU BOARDANJA
Čeprav so boardi
Moonchild Snowboards za zdaj še Juretov hobi, ime še ogromno idej za
prihodnost, na žalost pa premalo časa, da bi vse potekalo tako hitro, kot bi si
želel. Po drugi strani pa mu to, da ima ob svoji znamki tudi redno službo,
omogoča ustvarjalno svobodo brez prilagajanja trgu v apetitu po zaslužku.
"Mislim,
da lahko postaneš resnično dober v neki stvari le, če jo delaš z dušo in srcem.
Tako si želim, da bom lahko nekoč rekel, da je Moonchild prispeval vsaj majhen
delček k boardanju, pa naj bo z eksperimentiranjem in posledično razvojem
boardov, ali pa k nepozabnim užitkom posameznikov na belih strminah."
Moonchild Snowboards lahko spremljate tudi tu:
Ni komentarjev
Objavite komentar