SLIDER





r i s b a
Prikaz objav z oznako r i s b a. Pokaži vse objave

DEŽELA VELIKE TOVARNE BESED

petek, 25. februar 2011

nekje daleč je dežela, kjer ljudje le redko govorijo. to je dežela velike tovarne besed. 
v tej čudni deželi moraš besede kupii, da pa jih lahko izgovoriš, jih moraš pogolniti.
ah, to je tako lepa knjiga! spet ena od slikanic, ki jih bolj kot otroci razumemo odrasli. v knjigarni sem si jo ogledovala že mesece, preden sem si jo končno le kupila. govori o ljubezni, a na tako poseben in predvsem nežen način. tako nežen, da že zaboli. ilustracije so delo valerie docampo, zgodbo je ubesedila agnes de lestrade. v slovenščino jo je krasno prevedla ana ambrož, izdala pa založba kres.

intervju: Ana Baraga

nedelja, 9. januar 2011

    Na Ano sem postala pozorna med lanskoletno razstavo študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Oko za oko. Kup njenih (porisanih, popisanih, polepljenih in počečkanih) moleskinov me je popolnoma prevzel in želela sem vedeti, kdo se skriva za njimi in imenom na razstavni ploščici. In tako sem Ano prosila, da izpolni tale vprašalnik. Ker je trenutno na izmenjavi v Barceloni, je malce dlje trajalo, ampak zdaj so odgovori tu. Aninemu delu lahko sledite tudi na njeni strani ali pa si ogledate njen portfolio.
    Kdo si in kaj počneš?  
    Sem punca iz Ljubljane, malo odrasla in veliko otročja. Končujem študij vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Sanjam o slikarstvu, umetnosti, ljubezni, velikih dogodivščinah, o tem, kaj vse bo treba narediti, o prihodnosti in letenju. Čudim se življenju.  
    Kako ponavadi poteka tvoj dan?  
    Začne se zelo počasi ob motoviljenju in začenjanju delovanja in končuje vse bolj hitro. Zaenkrat sem bolj večerno nočna. Veliko časa porabim, da zberem koncentracijo za delo, menim, da je to do neke mere del dela (a jo po moje tudi prvečkrat presežem). Nedelo je del dela. Ustvarjalci brez neke redne ritmične zaposlitve imamo ponavadi obdobja, ko veliko delamo - cele dneve, vikende ter obdobja, ko je dejanskega dela manj. A to je več kot poklic, je smer življenja in pogled nanj. Tako je tudi sprehod v trgovino vizualni trip, vedno nabiraš razne ideje, inspiracije, vidiš kompozicije, barve, hecne motive... 
    Kako si zašla v svet vizualne umetnosti in kako je le-ta postal tvoj študij in bodoči poklic? 
    Izhajam iz  družine, kjer se oba starša ukvarjata z vizualnimi umetnostmi in sem bila s tem od vedno obkrožena, tako da je bila usmeritev v to logičen potek razvoja. Drugega v bistvu ne poznam in ne znam početi. Kot otrok sem veliko risala in si zraven izmišljevala zgodbe. Tako sem bila lahko cele dneve sama s papirjem, svinčnikom in domišljijo. Veliko sva skupaj risala in se igrala z mojim dedijem. Starši so me vedno spodbujali, a nikoli učili ali preveč profesionalno pristopali do moje ustvarjalnosti, vsaj do fakultete ne -  vse je potekalo zelo spontano in neprisiljeno. V osnovni šoli nikakor nisem hotela biti slikarka ali umetnica, čeprav sem stalno risala in sem si izmišljevala marsikateri poklic, ko pa sem se odločala za srednjo šolo, sem spoznala, da je usmeritev v likovnost le tista prava zame in se odločila za SŠOF in kasneje za ALUO.   
    Kateri so tisti "tvoji" mediji ustvarjanja? 
    Zaenkrat sem se v večji meri usmerila v ilustracijo in se zaljubila v knjigo kot medij. Ne želim pa se omejiti, saj različni mediji omogočajo različne izrazne možnosti in vsebine. Za vsako sporočilo je primeren poseben medij. Medij je sporočilo ("Medium is the message." Marshal McLuhan). Zakaj knjiga? Ker ima več strani, na katerih lahko predstaviš več plati življenja, več drobcev, ki tvorijo celoto. In več knjig na polici spet tvori  svojo celoto, svojo zgodbo. Knjiga je objekt, celota, zgodba, v sebi nosi svoj svet. Je oseben medij, ki ga bralec vzame v roke v trenutkih kontemplacije. Je kot dialog med ustvarjalcem, pisateljem in bralcem, gledalcem - direkten nagovor. 
    v sodelovanju z Miho Erjavcem
    Najbolj prvinsko iz mene nastajajo liki - živali in ljudje. Sem bolj figuralik in abstrakcija mi ni prirojena. Kar se same tehnike ilustracije tiče, imam rada skicozen način risanja, ker menim, da je sproščena risba najboljša za direkten prenos misli, čustev in stanj na papir ter ima najmočnejšo osebno noto. Vsaka črta, ki jo posameznik potegne, je drugačna. Večkrat pa seveda rada zakompliciram z kolažem, mešanjem s fotografijo, risbo in poznejšo računalniško obdelavo, da ustvarim poseben vizualen svet, stil in atmosferao Ponavadi elemente narišem in pripravim posebej, jih nato skeniram in pozneje računalniško dodelam celoto v kompozicijo, saj mi ta način omogoča mnogo preizkušanja in dodelovanja. Drugače je, če delaš original le na papirju, saj dodelava v tem primeru ni možna.

    Bi znala zamejiti svoj stil, kaj je značilno za tvoja dela? 
    Mislim, da je moj stil pisan, igriv, hudomušen, včasih grotesken, erotičen, nežno grob in skrivnosten. Živalice in osebice, ki nastanejo pod mojimi rokami, me spravijo v zelo dobro voljo, pogovarjamo se in smejimo. Upam, da tako vplivajo tudi ostale, ki jim pridejo v vidno polje. Svojim delom želim poleg vizualne podobe dati predvsem vsebino, ki se mi zdi pomembnejša od tehnike in popolnosti izdelave, čeprav je seveda tudi ta zelo pomembna. Vsebina torej narekuje “stil”. Rada menjam tako vsebine kot stile.
    Kaj te najbolj inspirira?   
    Ogledi razstav mojstrov iz preteklosti. Veliki umi. Literatura, internet, človeško telo, človekovo delovanje, psihologija, odnosi in narava. Sama sebe in čudenje nad tem, da živim. Posebni ljudje, ki me obkrožžajo. Raznolikost. Barve, oblike, vzorci, svetloba. Svet. Življenje, predvsem življenje.
    Tvoja najljubša spletna mesta?  
    Haha. Facebook. Pa kakšni blogi in linki, ki me popeljejo do krasnih reči, informacij in ustvarjalcev. To me ponavadi zelo navduši in inspirira na začetku, a mnogokrat traja predolgo, saj se izgubim v sodobni postmoderni “vse-je-že-narejeno” utrujenosti in prenasičenosti uma.
    Načrti in želje za prihodnost? 
    Izboljšati oz. razviti sebe, da bom čimbolj izkoristila svoje potenciale in postala čimbolj jaz - ter s tem bila zmožna čimveč dajati. Morda nadaljevati študij po diplomi v manj praktični smeri, da poskusim preusmeriti svoj miselni tok še tja stran od uporabne funkcije k bolj duhovni, osebni, svobodni. Najprej pa seveda dokončati tega in diplomirati. Poskusiti se izogniti klasičnim zaposlitvam in sodobnemu suženjstvu. Biti samostojna. Sodelovati z nadarjenimi ljudmi iz mojega in drugih področij. Biti čimbolj ne lena, kar ne pomeni ne privoščiti si kdaj nekaj lenobe, ampak predvsem zares znati uživati v delu in imeti motivacijo za napredek na večih področjih. Ravnovesje... Stalno se želim učiti. Pa včasih poskusiti še kaj drugega kot le likovnost, ki sicer (časovno) prevzema generalni del mojega življenja. Potovati. Delati lepe, smiselne in vsebinsko polne reči, ki bodo osrečevale mene in druge ljudi. Poskusiti z svojim delom komu vzpodbutiti kakšno misel, porušiti kak okostenel princip, stereotip, družbeno pogojeno prepričanje - ali pa vsaj narisati nasmeh. Haha, kot vsak - izboljšati svet. 
    Ana, hvala za sodelovanje in veliko uspeha še naprej. :)

      O TEM, KAKO SEM DOBILA NAJBOLJŠE DARILO EVER!

      petek, 10. december 2010

      z mano je tko, da ne maram presenečenj. sploh ne takšnih hinavskih, zaradi katerih se ali jezim, jokam ali pa ne vem, kaj bi. hinavskih seveda v narekovajih, ker jih pač ne pričakujem sploh. in sem potem čisto zmedena in tko. okej, tudi brez tega uvoda bi šlo, ampak lejte, lejte, kaj sem dobila!
       princesko zvezdano! prav tisto princesko, o kateri sem pisala poleti.
       iz leta 1928.
      ko sem zagledala košček zamorčkov z naslovnice, ko sem odlepila en selotejpek z ovojnega papirja,  sem prec vedela, kaj je to, kar držim v rokah. in zgodbica je tako prisrčna. in odnesem jo domov pokazat očitu in se malo važit. z očitom imava rada stare knjige in stripe. in mislim, da je to absolutna zmaga, če bi kdaj tekmovala v dragocenosti teh, ki jih imava. :)
      gašper, hvala ti.

      oliver jeffers

      ponedeljek, 18. januar 2010

      Zadnjič sva se menili z Ninoleno. In mi je poslala link do spletne strani ilustratorja Oliverja Jeffersa. Ah. Klikneš in kar naenkrat padeš v svet čudovitih ilustracij, krasnih zgodb in nenavadnih likov. Pa sem, vsa navdušena, tegale ilustratorja malce poguglala. In odkrila kaj? Da dela tudi kratke animirane filme in da imam glavna protagonista iz tele risanke že nekaj mesecev za avatar na gmail računu. :)

      No, zdaj vsaj vem, kam pobič in pingvinček spadata. Lost and Found je zgodba (najprej napisana v knjižici, nato še zanimirana) o fantku, ki mu nekega dne na vrata potrka pingvin. Fantek meni, da se je pingvin izgubil in ga želi vrniti lastniku. Izkaže pa se, da nihče ne pogreša pingvinčka, zato se fantek odloči, da ga bo sam odpeljal domov, pa kjerkoli že to je. Klik na trailer za tole čudovitost. Knjižica pa se dobi tudi pri nas.

      I'm in love! (ja, spet, a mate kej proti?:)

      will you marry me?

      četrtek, 31. december 2009

      pri {a cup of jo} sem zadnjič naletela na to čudovitost. v stripovski maniri narisano snubitev. nisem ravno za osladnosti, ampak tole definitivno ne spada med te.






      ko se vse slike zložijo v zloženko, pa lahko gospodična prebere tole:

      bjutiful.
      več o sami ideji in procesu izdelave si seveda oglejte pri avtorju, ilustratorju guyu shieldu.
      © PEPERMINT • Theme by Maira G.