LAČNA.
nedelja, 6. februar 2011
rada kuham. čeprav imam rada pri kuhi mir, kar pa niti doma niti v študentskem domu ni ravno pogosto uresničljivo. :) res ne maram, da mi kdo stoji za hrbtom, pod roke gleda in me zraven celo še kaj sprašuje. v taki situaciji postanem zelo razdražljiva in godrnjava. jaz raje med kuhanjem preberem kakšno stran v knjigi (če ni ravno sposojena) kot pa klepetam. zelo rada jem gobe, njamnjam. in njoke tudi. gob sem v zadnjem tednu pojedla natančno pol kile.
NJOKI S ŠAMPINJONI V SMETANOVI OMAKI
šampinjone zelo na hitro operemo pod mrzlo tekočo vodoin jih popivnamo na papirnatem servetku/brisački
očistimo jih in narežemo na kakšne 3mm debele listke
segrejemo malo olja in gobe prepražimo. aja, zdej bi nina vprašala, koliko časa ji pražimo. :) okoli 7minut na precej močnem ognju, ravno toliko, da njihov volumen upade in čisto malo pozlatijo. nato jih solimo, popramo in posujemo s česnom v prahu. po želji. česen+timijan sta sicer super kombinacija za skoraj vse gobe, čeprav meni timijan k šampinjonom ne paše. zalijemo s smetano (jaz sem s tisto za kuhanje, lahko tudi s sladko, kislo, nima veze) in dodamo en trikotnik topljenega sira. vmes skuhamo njoke, ki so itak endvatri fertik (vsujemo v vrelo vodo, ko priplavajo na površje, je to to). vse skupaj zmešamo in še malo pustimo na ognju, da se zgosti.
jz mam ful rada to omako, no, zato je je tako veliko. pa poper imam tudi rada. :)
pehtran bi na tem mestu ziher vprašal kaj takega kot: kaj ste pa vi dobrega jedli danes? no, da slišim...
POHIŠTVO IZ INDUSTRIJSKIH PALET
petek, 4. februar 2011
moja postelja je iz palet. doma so se mi seveda smejali, ko sem jim razkrila svoj plan s paletami, ampak jaz res ne maram običajnih postelj. zdijo se mi kot ena ležeča omara. :) nova zglancana paleta iz svetlega lesa stane okoli dvajset evričev, če se prav spomnim. ker se je name obrnila pepermintova ogledovalka, ki išče inspiracijo za posteljo iz palet za svojega sina, sem se spet lotila brskanja za idejami. morda pa še komu pridejo prav.
za več idej pokukajte semle.
belo pobarvane palete so sploh šik. kaj pa vi, bi imeli tako pohištvo doma? ali vsaj na balkonu, terasi ali vrtu?
2 URI VMES.
četrtek, 3. februar 2011
včeraj sem po ogledu razstave v spomin vojtehu ravnikarju imela še slabi dve uri časa, preden bi se morala narisati v knjigarni. in sijalo je sonce. in čeprav mi je sestra naredila lušte z vetrovko iz berške (smotka!), rada bi imela eno za laufat namreč, se mi zdijo šopingcentri zadnje mesece že miselno predaleč, kaj šele fizično. in sem kar šla, kar hodila. z arčijem je tako fajn se šetkat. in tako sem prvič šla bo rebri navzgor, odkrila tisto stopnišče za na grad, šla po tadolgi poti gor, naokoli - ne po bližnjici, opazila, da obnavljajo tisto vilo pod gradom, prvič naredila krog okoli antene, se sprehodila pod oboki in občudovala gozdiček s shojenimi potkami. pa to je en mini rožnik!
 |
| a ni dobra tale streha? :) |
sodelavka se mi je potem čudila, ker sem šla sama takole na sprehod. ampak jaz imam rada svojo družbo, ko sem sama s svojimi mislimi, ko mi nič telefon ne zvoni in nihče ne prekinja toka mojih notranjih monologov. je pa res, da bi me kakšen spremljevalec morda prej opozoril, da nimam več sposojene kape v žepu in mi ne bi bilo treba prehoditi celega labirinta, da sem jo spet našla. :)
in sta minili dve uri vmes. in še nekaj opažam. zadnje čase puščam ajpodka kar doma. čudno, muska je bila vedno podlaga mojega življenja, mojih trenutkov vmes - med srečanji in pogovori in stiki z drugimi ljudmi. ampak bolj verjetno je, da je to le faza.
VOJTEH
sreda, 2. februar 2011
In memoriam. Vojteh Ravnikar.
Izvedeni projekti arhitekturnega biroja ravnikar potokar (2000-2010)
Galerija Jakopič, 20.1. - 23.2.2011
vstop prost
hišica na drevesu in vila na bledu - meni najlepša projekta.
zid spominov, kolaž razglednic, fotografij in podobnih drobnarij iz življenja nekega biroja.
p.s.: ko sem brala v reviji hiše o zimskem dvorcu na blokah, si nisem povsem predstavljala, kaj to je. v moji romantični domišljiji so se spletle zgodbe o protokolarnem objektu, nekakšni lovski postojanki v titovem stilu. sploh ker mi je pokrajina blizu in je res prelepa. :) pravzaprav je to bivalni objekt, naročnik pa je neki slovenski bankir. eh, fensi. zunanjost mi je vsekakor bolj všeč od notranjosti. marmor pogrša čisto vsak prostor. hladen je in dolgočasen in prav nič lep. škoda. les ali celo skrilavec bi bila očesu prijetnejša izbira. ampak to je zgolj moje mnenje.
DIVERSITY IS BEAUTIFUL
včeraj sem brala MMkreativ, ki sem ga naravbala na lanskem bienalu, in naletela na to lepo podobo. za kaj gre? za prenovljeno vizualno identiteto turistične organizacije za hrvaški kvarner. zanjo so zaslužni pri zagrebški agenciji bruketa&žinić. in meni se zdi naravnost odlična. wait, there's more.
tudi otoki so dobili vsak svoj logo. pri nas nismo veliko hodili na hrvaško na morje, ajde, ko smo bili otroci trije, je še šlo popokat nas v lado samaro al pa katrco in se odpeljat do barbarige. ampak potem nas je bilo skoraj vsako poletje več, hihi. morje pri meni ni ravno vrednota, ali kako naj se izrazim, upam, da me bodo moji otroci malo prevzgojili in mi bo fajn it na morje na dopust. joj, spet sem zašla, kako mi to uspe, a mi lahko en da en virtualni šamar? :)
šlapkeee! vinček! taška! vse je fulkul. to steklenico čm met. no, upam, da so tudi vam te pozitivne podobe (pa tudi če ste jih že videli kdaj prej) pobarvale februarsko jutro. jp, februar je že.
LES MOUSTACHES + LES FLEURES
četrtek, 27. januar 2011
ofišli sm brkata punca. po verišci, ki jo moram kdaj prav "izgubiti" ali "pozabiti domadoma", da je ne nosim nonstop, imam zdaj še prstan. zaradi njega sem včeraj nosila grelčke, čeprav je bil minus. sem pa tudi punca z lepo malo denarničko, ki je ravno pravšnja za kartice, papirnate dinarje in drobižke. saj ste že uganili, pa vendar - embrace softgoods. tenkjuverimač, neža!
DELO OSVOBAJA
sreda, 26. januar 2011
zadnje dni sem precej natempirana. se mi pozna že po hoji, kar skakljam. že na bus težko čakam, bi šla kar peš, čeprav v bistvu nimam časa. vseeno sem danes zjutraj, četudi sem se s težavo zvlekla iz postelje (bi res potrebovala enega poltergajsta kot v tistem prizoru iz tistega paranormalnega filma, ki ga nisem gledala, no, razen točno tega prizora), vanjo položila tudi arčija. ker je ob jutrih prav fajn prizor, ki se odpre pred tabo, ko zaviješ na čopovo in je vse bolj prazno, samo par dostavnih kombijev se med sabo ne more zmenit, kdo bo šel rikverc in kdo naprej. ah, nevermind, slikce!
WORD!
in za konec še ena zelo smiljanmori. vsaj kar se leve polovičke fotokolaža tiče. mi je všeč ta misel, jo bom kar ponotranjila in si naredila 2011. in ker delo osvobaja, grem kmalu nazaj v službo. kot vidite, me čaka pravljična urica z ustvarjalno delavnico. danes bomo izdelovali pingvine. :)
ZA DEVETIMI GORAMI
petek, 21. januar 2011
ah, saj vem. okusi so raznovrstni, ampak ilustracije zvonka čoha mi res niso kaj preveč povšeči. daleč od tega, da sem ozkogledna tradicionalistka, le svet otroške ilustracije je po moje premehak, presvetel in prenežen zanje. v tej moji iluziji me njegova estetika kar malce zmoti. v tandemu z risbo ančke gošnik godec, ki je soilustrirala zbirko slovenskih ljudskih pravljic, pa sploh. je pa naslovnica zato prečudovita, polna drobnih detajlov in ptic, ki jih imam tako rada.
če bi si radi ilustracije ogledali v orginalih, se le oglasite v ljubljanski mestni hiši, kjer bodo na ogled do 20. februarja.
Naročite se na:
Objave (Atom)