SLIDER





I V J E

Ko sem se v soboto peljala z vlakom iz ljubljanske megle, sem brala Ambient in poskušala ne gledat prijaznega angleškega pobiča, ki mi je pomagal spravit težak kufer na poličko, imel asos plašč in krasen pulover in je zaspal nekje pri Preserju. Potem sem končno lahko obrnila list v Ambientu in mirno prebrala dve strani. Ker potem je vlak zapeljal skozi Borovnico in tam je en viadukt, veste, kjer gre spodaj tudi ena pot, pri kateri vedno pomislim, da če bi šla zdej po tisti poti in ne z vlakom, bi bila doma 2x hitreje. Ampak sem hitro nehala o tem razmišljat, ker potem se je začela pravljica. Ne, isti Anglež ni bil vključen vanjo, če se je kdo vprašal. Vsa drevesa od Borovnice pa do Logatca so bila odeta v ivje in ivje je najlepši vremenski pojav, kar jih je. Kar živčna sem postala, ker nisem vedela, kakšno vreme je pri nas doma. V Logatcu se je namreč megla poslovila, z njo pa tudi ivje in ko sem končno prišla domov, je bila tam skoraj pomlad. Sonce! Ah. To, da ni ivja, me ni prav nič motilo, seveda. No, do nedeljskega jutra. En pogled skozi okno je bil dovolj.  Arči in rdeča pelerina v rokah. Za po tleh, da se Katja lahko uleže in ždi tam na travi, oviti v slano in fotka in je srečna.

4 komentarji

  1. Si mi malo pričarala ta občutek sončka in ivja, ki ga v tej megli nisem uspela podoživeti. Krasne fotke, hvala!

    OdgovoriIzbriši
  2. To vse skupaj si tako lepo povedala, da si še meni pričarala pravljico.

    OdgovoriIzbriši
  3. hihi, jaz tudi v borovnici vedno pomislim 'če bi se vozili po ta stari trasi..' in ivje je res krasno.

    OdgovoriIzbriši
  4. Katja, spet - kot po navadi, prelepe fotke, se čas kr ustavi :).

    OdgovoriIzbriši

© PEPERMINT • Theme by Maira G.