SLIDER





DOBRA VAGA • UMETNOST VZPOREDNO Z LJUBLJANICO

sobota, 28. maj 2016

 

Pod Plečnikovimi arkadami ob mestni ribarnici je ekipa Kina Šiška včeraj odprla nov razstavno-prodajni prostor DobraVaga. V njem sta poleg prodajalne umetniških del tudi razstavni prostor ter atelje, kjer bo vsak mesec gostoval drug ustvarjalec. 

Prostor, do katerega se lahko spustite z roba Mesarskega mostu, skozi vhod pri arkadah ali skozi ribarnico, je zadnja leta sameval, a podoba še vedno spominja na njegov nekdanji trgovski namen. V ozek prehod tik ob oknih nad Ljubljanico so postavili nekaj mizic, saj v DobriVagi deluje tudi kavarna. V izvotlenih in zasteklenih kubusih (poimenovali so jih Zine Vitrine) na sredini so razstavljeni zini in grafike, ki jih lahko obiskovalci tudi kupijo. Trenutno tam razstavlja Nez Pez. Na prodaj so tudi dela, razstavljena na steni.

Za železnimi vrati so tri sobe. V eni je Viharnica z deli različnih avtorjev. V drugi sobi, razstavnem prostoru Umetnik na mesec trenutno razstavlja Kapitan Kolačkov. Tretja soba pa je pravzaprav atelje, v katerem bo kot prva tri mesece ustvarjala mlada umetnica Helena Tahir. 

Idejna zasnova in oblikovanje podobe DobreVage je delo Tomata Koširja, ribice v okvirju pa so prispevali različni slovenski oblikovalci in risarji.

DobraVaga je med ponedeljkom in petkom odprta med 10. in 22. uro, ob sobotah pa do 23. ure. Kmalu pa bo - nadstropje višje - zaživel tudi vrt pod arkadami.

NORI NA PONY • ROG SE VRAČA KOT STARTUP

Kot skoraj vsakemu študentu, so tudi meni v nekaj letih na relaciji Rožna – mesto – faks sunili nekaj koles. Tri! Eno je bilo mamino, temno modro, dolga leta je ždelo v kleti pod stopniščem, v Ljubljano mi ga je v belem puntotu pripeljala sestra. Njegova druga pomlad ni trajala dolgo, ukradli so mi ga pred študentskim domom. Potem so mi ukradli še dve kolesi, večkrat pa sem brskala po bolhi in iskala naslednje lepo kolo. Vmes sem se spomnila tudi na retro kolesi – eno je bilo zeleno, drugo bordo -, s katerim smo se mulci vozili pri starih starših. Pa ju je ata vmes že odpeljal na odpad.  

NA BOLHO PO PONYJA 
No, na bolhi so bili poniji vedno par deset evrov dražji od recimo tistih pisanih gorskih koles. Kljub njegovi prisrčnosti sem vedela, da bi mi ponija ukradli v treh minutah. Zdaj se naokoli vozim s črno riviero s košaro, me je pa novica, da bodo ponovno začeli izdelovati ta kultni simbol slovenske mladosti, spravila v dobro voljo.


Vse bi imela s teh fotk! No, razen frizure. (vir: tovarna.org)

'ROGOV' STARTUP BO NAJPREJ OSVEŽIL PONYJE

Pretekli teden sta namreč podjetji Gorenje in BTC napovedali, da bosta skupaj obudili blagovno znamko koles Rog. Prvi izdelek, ki se bo v osveženi podobi na ulice vrnil prihodnjo pomlad, bo prav kolo pony. Za ta korak sta se podjetji odločili zaradi priljubljenosti kolesarstva, pa tudi zato, da vrneta sijaj ikoni slovenskega gospodarstva. Z blagovno znamko Rog bo upravljala novoustanovljena družba GOR Kolesa, ki bo delovala v obliki startupa. Sprva bo ekipa štela okoli deset ljudi, ki bodo skrbeli tako za oblikovanje, razvoj, raziskave in montažo, na tržišču pa se bodo z izdelki predstavljali postopoma. 

V NAČRTU TUDI PAMETNA KOLESA

Novi pony, ki bo v prodaji v začetku kolesarske sezone leta 2017, bo sicer sledil podobi kultnega kolesa, a v novonastalem podjetju napovedujejo izboljšano ergonomijo, osvežen dizajn in izdelavo iz sodobnejših mateiralov. Čez dve leti naj bi ponudbo razširiči še na cestna, gorska in celo e-kolesa znamke Rog.

Rogov lookbook iz šestdesetih. (vir: tovarna.org)

OD MINI ZLOŽLJIVEGA KOLESA DO PETIH MODELOV

Tovarna koles Rog je v kompleksu med Trubarjevo ulico in Ljubljanic začela obratovati po letu 1951. Leta 1965 so začeli izdelovati tudi ponyje, priljubljena zložljiva kolesa, ki so jih izvažali celo v ZDA. Malo sem raziskovala (= brskala po forumih ) in izkazalo se je, da so ponyji pravzaprav kopija italijanskih modelov koles graziella, ki so jih v tistem obdobju izdelovali v Toskani. Podobna kolesa z različnimi prilagoditvami so prihajala tudi iz drugih evropskih držav. Tudi v Rogu so predstavili več različnih modelov – od P1 do P5, ponyje pa so izdelovali tudi v Rogovi izpostavi v Sarajevu. 

V Rogovi tovarni na Trubarjevi so sicer kolesa izdelovali vse do leta 1991, nato pa se je proizvodnja preselila v industrijsko cono ob Letališki cesti. Od leta 2004 do danes je blagovna znamka Rog zamenjala več lastnikov. Zdaj pa komaj čakam, da nova ekipa pokaže, kako bodo videti novi ponyji in druga kolesa novega Roga. Zaloge v kleteh in na bolšjakih pač niso večne. 


ALMIRA SADAR • TUDI ZA DOM

sreda, 25. maj 2016


Lansko poletje je oblikovalka Almira Sadar predstavila svojo prvo linijo izdelkov za dom. Poznamo jo predvsem kot modno oblikovalko in mentorico študentov modnega oblikovanja na NTF, a njena prva ljubezen je bila arhitektura. Z oblikovanjem za interier se je tako v preteklosti že srečala - spomnimo se projekta Cvetnoetno, ročno izdelavo ličnih in uporabnih izdelkov pa je predstavila tudi v knjigi Oblikujmo z Almiro Sadar.

Lanski poletni kolekciji je sledila zimska, zdaj pa je spet čas za sveže barve in nove kombinacije. Celotno linijo, ki obsega odeje, košare, torbe in tabureje, si lahko ogledate na Almirini spletni strani, več o njenem pogledu na oblikovanje za dom pa preberite spodaj. 

Kako to, da ste oblikovanju oblačil dodali še oblikovanje dodatkov za dom?

Končala sem študij arhitekture, tudi doma imam same arhitekte ... Listam njihove revije, spremljam arhitekturne dogodke. Zadnja leta se tudi področja oblikovanja, tudi zaradi informacijske tehnologije, zelo prepletajo. Tako kot pri modi gre tudi pri tekstilnem interierju za reševanje določenih problemov ali zastavljenih ciljev. Uporabljene so podobne tehnike, prav tako materiali.


Kako bi opisali razliko med oblikovanjem oblačil in oblikovanjem tekstila ter dodatkov za dom? Kaj je bolj osebno - kako se oblačimo ali kako opremljamo dom?


Zelo rada imam materiale, njihove teksture, barve ... Zanimajo med odnosi med njimi, sestavljanje v nove površine ali nove tridimenzionalne objekte. Pri modi je dodan odnos do ženskega telesa, njegovo gibanje, pri interierju pa odnos do ostalega prostora in obstoječih objektov. 

Danes je vsakemu 'dopuščeno', da izraža svoj osebni življenski stil skozi oblačenje, kako in kje živi, kako preživlja prosti čas, s kom se druži. Razlikujemo se predvsem po tem, kako smo pri izražanju in življenju bolj ali manj kreativni in samosvoji. 

Pazite na to, da sta aktualni kolekciji oblačil in izdelkov za dom usklajeni ali liniji nastajata ločeno?

Liniji nastajata ločeno, tako kot pri oblačlih tudi pri tekstilnih dodatkih za dom nadgrajujem prejšnje kolekcije in jih razvijam v nekaj novega.

Interierna kolekcija je narejena s pomočjo tradicionalnih tekstilnih tehnik kvačkanja, pletenja in tkanja. Ročno delo nekako nasprotuje konceptu hitre mode, opozarja na pozabljene kulturne vrednote, ki so jih gojili in razvijali ljudje v določenem času in prostoru ter dodaja čustveno komponento izdelku. Obe kolekciji sta zastavljeni maloserijsko, to jima je skupno.

Foto: Ana Hribar

RAZSTAVA DEL POLJSKEGA MOJSTRA PLAKATA • NARODNA GALERIJA


Ob ljubljanskih cestah že nekaj tednov občudujem zanimive plakate, ki napovedujejo razstavo v Narodni galeriji. Poljski grafični oblikovalec, risar in profesor Henryk Tomaszewski (1914 - 2005) velja za ustanovitelja poljske šole plakata in eno najvidnejših osebnosti povojnega grafičnega oblikovanja. 


Razstava v prenovljeni Narodni galeriji, ki jo odprejo nocoj, je sploh prva pregledna predstavitev opusa velikana poljskega oblikovanja zunaj njegove domovine. Na ogled bo okoli 250 umetnikovih del - od risanih komentarjev, knjižnih ovitkov do plakatov, ki veljajo za najmočnejši medij njegovega ustvarjanja.

Razstava bo na ogled do 24. julija 2016. Jutri lahko v Plečnikovi predavalnici Fakultete za arhitekturo obiščete tudi predavanje Še več o Henryku Tomaszewskem, na katerem bodo o umetniku spregovorili njegov sin, prav tako priznani poljski ilustrator in grafični oblikovalec Filip Pagowski, avtorjev nekdanji asistent, ilustrator Cyprian Koscielniak ter Radovan Jenko, ki se je prav tako kalil pri Tomaszewskem.

DVAINŠTIRIDESET • NARAVNA IN LIČNA MILA IZ KOZJEGA MLEKA

torek, 24. maj 2016



Dvainštirideset je blagovna znamka naravnih mil, ki sta jo februarja 2014 začela razvijati Janja Videc in Anže Frantar. Pri snovanju mil in podobe znamke sta izhajala iz lastnih potreb in estetike.

MILO Z VSEM, A BREZ ODVEČNEGA

"Na trgu sva iskala milo, ki bi bilo primerno za občutljivo kožo in ne bi imelo nepotrebnih sestavin, ki ne pripomorejo k osnovni funkciji. Obenem sva želela, da je milo estetsko," pripoveduje Anže. Ker nista našla izdelka, ki bi ustrezal njunim željam, sta se odločila razviti svoj produkt. Janjini domači imajo sirarno in kozjerejo, zato sta naravno, blago in dobrodejno surovino imela pred domačim pragom. Nastali so negovalni izdelki iz kozjega mleka. Poimenovala sta jih Dvainštirideset.



Kozje mleko vsebuje pH, ki je skoraj identičen tistemu v človeški koži. Vsebuje tudi številne vitamine, fosfor, kalij in kalcij, ki obnavljajo poškodovano kožno tkivo. Sestavine kožo navlažijo, pomirijo in zgladijo. 

BI DIŠALI PO BORU ALI RDEČI POMARANČI?

Osnovnemu milu iz kozjega mleka družbo delajo mila z različnimi kombinacijami dodatkov, vonjev in tekstur:

DOBRO PREMIŠLJENI MINIMALIZEM

Ker sta Janja in Anže velika esteta - Janja je eno ključnih imen mlajše generacije slovenskega modnega oblikovanja, Anže je avtor spletne platforme Ulični stil - sta posebno pozornost posvetila tudi podobi znamke. Ta je, tako kot sestavine mil, minimalistična. A ne le na pogled.

Pri načrtovanju embalaže je bil kreativni par posebej pozoren na čim manjši odtis, ki bi ga embalaža pustila na okolju. Tako kot mila tudi embalažo sestavljajo le nujno potrebni elementi.



"Škatlico, v kateri je milo, sva tako oblikovala sama z mislijo na to, da je po tem, ko je odslužila prvotnemu namenu, uporabna tudi drugače," pravi Anže in opiše, da papirnata embalaža ni zlepljena, temveč je sestavljiva. Tako jo je mogoče razstaviti in znova sestaviti, tako da skrijemo potisk in jo uporabimo za shranjevanje drobnih predmetov, recimo gumbov, nakita in drugih malenkosti.

LEPO MILO NA LEPEM PODSTAVKU IZ ČEŠNJEVEGA LESA

Zasnovala sta tudi lesene podstavke za mila. "Ko sva opremljala stanovanje, nisva našla podstavka za milo, ki bi nama bil všeč. Večina podstavkov na trgu je narejena iz plastike ali pa so uvoženi iz tujine." 
Ker naravna mila nimajo dodanih umetnih sredstev za strjevanje, se morajo po uporabi posušiti, zato morajo biti podstavki zasnovani tako, da se v njih ne nabira voda. Janja in Anže sta podstavke zasnovala iz lesa slovenske češnje. Les ju s svojo toplino še posebej privlači, češnjev les pa ima tudi lepo barvo in prijeten vonj. Z ročno izdelanim podstavkom hkrati polepšamo tudi kopalnico.


© PEPERMINT • Theme by Maira G.