SLIDER





papir
Prikaz objav z oznako papir. Pokaži vse objave

MINIATURNO SLIKARSTVO NINE KURNIK TUDI NA BELEŽKAH

sreda, 24. avgust 2016

Nina Kurnik je mlada vizualna umetnica, ki svoje ilustracije in slikarska dela predstavlja tako na velikih platnih kot drobnih beležkah.
Z Nininim delom sem se, takrat še nevede, srečala med enim od mojih obiskov Maribora. V kavarni in bistroju Isabella (moj prvi obisk tam si lahko ogledaš v rubriki Kam na kavo), enem od najlepših mariborskih lokalov, so visele njene slike in prostoru dajale nekaj posebnega, drznega, živega.

Potem so strani njenega koledarja krasile opečnate stene v Tozdu, a še vedno nisem povezala vseh vrvic, ki bi me pripeljale k njej. Nato sem na Instagramu zagledala njene lične beležke in jih dodala med alineje v moji Pepermintovi beležki. Ko pa sem pred dvema tednoma pisala objavo o vili Mravljevi, ki jo je prav ona ujela v čudovite fotografije, in kliknila na njeno spletno stran, in vse je skočilo na svoje mesto. Tako je ta objava namenjena prav njej. 

NA OBISKU • PRI VILI MALINI V STOLETNI HIŠI SREDI CELJA

nedelja, 12. junij 2016


V večstanovanjski stoletni vili tik ob Savinji živi družina z dvema najstnikoma in prikupnim bretoncem Figom. Najbrž ste njegova ušeska ali rep že videli na Instagramu, kjer Urška deli fotoutrinke svojega vsakdana, pa naj bo to njihov dom, sprehodi v naravi ali papirnati izdelki njene blagovne znamke vila malina.

RAZSTAVA DEL POLJSKEGA MOJSTRA PLAKATA • NARODNA GALERIJA

sreda, 25. maj 2016


Ob ljubljanskih cestah že nekaj tednov občudujem zanimive plakate, ki napovedujejo razstavo v Narodni galeriji. Poljski grafični oblikovalec, risar in profesor Henryk Tomaszewski (1914 - 2005) velja za ustanovitelja poljske šole plakata in eno najvidnejših osebnosti povojnega grafičnega oblikovanja. 


Razstava v prenovljeni Narodni galeriji, ki jo odprejo nocoj, je sploh prva pregledna predstavitev opusa velikana poljskega oblikovanja zunaj njegove domovine. Na ogled bo okoli 250 umetnikovih del - od risanih komentarjev, knjižnih ovitkov do plakatov, ki veljajo za najmočnejši medij njegovega ustvarjanja.

Razstava bo na ogled do 24. julija 2016. Jutri lahko v Plečnikovi predavalnici Fakultete za arhitekturo obiščete tudi predavanje Še več o Henryku Tomaszewskem, na katerem bodo o umetniku spregovorili njegov sin, prav tako priznani poljski ilustrator in grafični oblikovalec Filip Pagowski, avtorjev nekdanji asistent, ilustrator Cyprian Koscielniak ter Radovan Jenko, ki se je prav tako kalil pri Tomaszewskem.

DIY // DARILNE VREČKE

ponedeljek, 10. marec 2014

Na Instagramu sem začela z novo serijo preprostih DIY projektov, ki jih lahko prikažem v štirih sličicah. Ne morem si kaj, da jih ne bi delila tudi na Pepermintu. Je namreč res hiter način, kako iz običajne papirnate vrečke v le nekaj minutah ustvarimo nekaj ličnega, posebnega, novega.

VREČKE ZA POMLADNA DARILCA

1 / Potrebujemo: papirnate darilne vrečke, ostre škarje in poljubno blago. Jaz sem izbrala cvetlične motive - za pomladna darilca.
2 / S papirnatih vrečk odrežemo obstoječe ročaje in iz blaga izrežemo približno enako široke, a precej daljše trakove od teh, ki so bili na vrečkah do zdaj. Nekaj dodatnih centimetrov namreč potrebujemo za vozel.
3 / Trak blaga s pomočjo pletilke ali česa podobnega napeljemo skozi odprtine. Na notranji strani vrečke blago zavozlamo.
4 / Da bo bolj zabavno, izberemo različne kombinacije barvnih vrečk in vzorcev blaga.

TO NI GIBANICA

ponedeljek, 17. februar 2014

Enkrat decembra sem na poti v službo na tleh zagledala tole etiketo. Malce se je bleščala, saj je bila precej premočena, ampak jaz sem jo kar pobrala in spravila v torbo. Potem sem malo guglala in poskusila izbrskat kaj o tem sendviču. Našla sem e-naslov, napisala mejl in danes vam lahko z veseljem povem več o sendvičih in drugih dobrotah pod imenom To ni gibanica.
Čeprav nobenega od sendvičev še nisem zares jedla, me je prepričala že ta majhna etiketa. A ni dobra? Črno-bela, malo duhovita in malo stajliš. Prav vidi se, da zadaj ni kakšna mega korporacija, kjer bi sendviče pripravljali kot po tekočem traku. In res je tako. TO NI GIBANICA je majhno podjetje Klaudije in Siniše Žilavec, ki v Lendavi vodita tudi gostilno Lovski dom. Do zgodbe s sendviči še pridemo, naj najprej razložim, od kod ime To ni gibanica. Pripravljajo namreč gibanico, rečejo ji Prek-krasna, ki je za razliko od klasične prekmurske sestavljena iz gozdnih sadežev, lešnikov, skute in bučnih semen. 

Ko sta Siniša in Klaudija iskala možnost za prodajo Prek-krasne na lokalnih bencinskih servisih, so jima tam dejali, da iščejo sveže pripravljene sendviče. In tako sta pripravila štiri različne sendviče: sendvič s piščančjim mesom, s cigansko svinjsko pečenko, z mariniranim ribjim filejem in zelenjavni sendvič z mariniramo bučko, pečeno na žaru. Tudi vsi namazi in prelivi v sendvičih so narejeni doma. Pripravljajo še sendvič s pečenim pršutom na žaru, sendvič z dušeno mleto govedino in špinašnim pestom, najde pa se tudi nekaj za sladkosnede:  piškotki s solnim cvetom in vinski piškotki s slivovo marmelado.

Spletno stran še pripravljajo, do takrat pa lahko zgodbi To ni gibanica sledite na FB. Etikete so oblikovali skupaj s studiem DigiFot. Če pa je med vami kakšen gostinec ali trgovec, ki bi rad v svojo ponudbo dodal izdelke To ni gibanica, le pogumno. Za zdaj so namreč na voljo le na prekmurskem koncu. Mmm, jaz bi enega zelenjavnega in piškotke s solnim cvetom, pa vi?

*Objava ni plačana ali kako drugače spodbujena, le rada odkrivam nove zanimive izdelke in jim morda z objavo pomagam do večje prepoznavnosti.*

PLANERČKI 2014 / BARAGAGA

petek, 11. oktober 2013

Imate že kakšne plane za 2014? Včeraj sem v trgovinici Kontrast na Mesecu oblikovanja zagledala planerčke BARAGAGA in čeprav sem kar za črn klasičen Moleskine, so tile koledarčki zelo lepi. Za zdaj lahko izbirate med štirinajstimi (!) različnimi platnicami, ilustracije pa so delo Ane in Ksenije Baraga. Kupite (okoli 14€ stanejo) jih lahko tudi v Konzorciju. Vsem ilustratorjem/oblikovalcem, ki jih poznam, vedno težim, naj se malo zmigajo in naredijo planerje, kartice, voščilnice. A ne, da bi radi kupovali slovenske papirnate reči? Kar povejte, da jih opogumimo :)

Pepermintov intervju z Ano lahko preberete tukaj.

DARILCA / PAPIROLJUBCI, POZOR!

torek, 18. december 2012

1. in 4. HELENA VEDRIČ {knjižne kazalke + kartice} 2. MARJANCA JEMEC BOŽIČ + SIDARTA {voščilnice} 3. TEJAIDEJA {zvezki + beležke} 5. ANA MARAŽ {ilustracija, fotko sunila Valentini;)} 6. KEKEC/KINOTEKA {plakat, stane dva evriča, ljudje!} 7. ZORAN PUNGERČAR {plakat, nisem preverila, če je na prodaj} 8. NIKA PERNE PAPERGOODS {beležke} 9. HA HA! {koledar za leto 2013}

Papir, le kdo nima rad šuštečega, gladkega papirja, najlepšega izuma vseh časov? Pridni ustvarjalci, ki nanj rišejo, tiskajo ali ga kako drugače obdelajo, da nam je le še bolj v veselje. Na steni, v torbi, na razpadajočem zidu ... V okvirju ali s selotejpom prilepljen na inspiration wall. Ah, papir. V vseh oblikah, gramaturah, barvah in namenu.

DIY: KIRIGAMI PAPIRNATE SKLEDICE

torek, 1. maj 2012

Posodic, v katere bi pospravili vse od pisarniških drobnarij do drobnih priboljškov, nikoli ni preveč, namesto da jih kupimo, pa jih lahko sestavimo kar iz malce tršega papirja.

POTREBUJEMO:

• malce trši papir,
• šestilo ali krožnik,
• svinčnik,
• ravnilo,
• škarje in
• lepilo.

Za začetek na kos papirja (jaz sem uporabila kar stranico nakupovalne vrečke z lepim motivom) narišemo šestkotnik. Če ste že pozabili na ure geometrije iz osnovne ali srednje šole, naj vam osvežim spomin. Najprej na papir narišemo krog, nato pa s šestilom ali ravnilom na krožnici označimo šest točk, ki so med seboj oddaljene za polmer kroga. Točke med seboj povežemo in dobimo šestkotnik. Vsako stranico šestkotnika razdelimo na polovici in točke spet povežemo med seboj. Zdaj črte dopolnimo le še toliko, da znotraj šestkotnika dobimo mrežo enakih trikotnikov.


Na fotografiji lahko vidite, da so nekatere črte poudarjene z rožnato in rumeno barvo. Trikotnike, označene z rožnato, izrežemo, po rumenih črtah pa zgolj zarežemo.

Nato zapognemo robove prav vsakega trikotnika, da bomo pozneje skledico lažje zložili. Na trikotnike, označene z modro piko, kanemo kapljico lepila in papir zložimo v obliko nekakšne krogle z odprtino. Igramo se lahko z različnimi velikostmi in vzorci papirja, tako da ustvarimo kolekcijo posodic za vse drobnarije, ki nam ležijo na pisalni mizi.

KULT

petek, 10. februar 2012

Moje najljubše tedensko čtivo. Nekaj listov, napolnjenih z zanimivo vsebino, za uvod v konec tedna. Kult je moja Sobotna, ki je pač ne dobim vedno v roke, ker sem doma na vasi, trgovina je daleč, poštar pa ob sobotah ne nosi :) V Kultu je vsega ravno prav, le kdaj zavijem z očmi pri kaoprikritooglasnih prispevkih.  Medtem pa se kar ne morem navaditi na urnik mojega ohinsploh najljubšega domačega čtiva - Ambienta. Naročnina bi rešila moje nenehno ogledovanje trafik, kjer od decembra gledam isto naslovko, potem pa - ko končno le pride nova - to ugotovim nekje na sredi meseca.

Sicer pa, če sem čisto iskrena, vedno manj verjamem v papir. In v besedo - vedno bolj.

TRI BOTRE LISIČICE

torek, 10. januar 2012

To je ena ful čudna fotka enega ful lepega plakata, ki me je pričakal doma, na varnem v moder rožast papir oblečen tulec. Na plakatu je velikanska ilustracija iz ene mojih najnajljubših slikanic, ki sem se je kot otrok sicer malce bala zaradi preobilja barv in vzorcev, danes pa lahko samo gledam in gledam in vsakič najdem nekaj novega. Plakat bo počakal na otroško sobico, ki ne bo moja, ampak od mojih mulčkov/nečakov/nečakinj.  Matilda, hvala ti!

BERTO IN OSTALE ŽVERCE

torek, 4. oktober 2011

Danes sem vas pustila čakati na pepermintovo objavo. Imam opravičilo - novo službo in prehlad. Vmes pa še tisoč in en opravek (sovražim papirologijo, vse možne obrazce, upravne enote, referate in podobne zadeve!). Par mesecev je že, odkar nisem več vsak dan med knjižnimi novostmi in tako sem tudi za novo pravljico Svetlane Makarovič izvedela malce z zamudo. Svetlano imam rada in čeprav pravi, da ne piše za otroke, si  jaz svojega otroštva definitivno ne predstavljam brez njenega Čuka na palici, Tovarišice Lisice in podobnih pesmic. Pa Sapramiške, Pekarne Mišmaš, Vile Maline in vseh ostalih zgodbic, ki sem jih spoznavala tekom življenja.
Slikanica Berto, Zajec langobardski je izšla pri založbi ArseM, ilsutrirala pa jo je do sedaj meni nepoznana ilustratorka Mateja Jager. Fletno. Nekaj slikic je tudi iz Čuka na palici in so takisto Matejino delo. Ob tej priliki pa lepo pozdravljam kolektiv Krigl, pogrešam vas! :)

intervju: ZORAN PUNGERČAR

ponedeljek, 2. maj 2011

Začnimo teden z novim pepermintovim intervjujem. Tokrat sem za odgovore na vprašalnik prosila Zorana Pungerčarja, razlog pa je takle. V lokalih, knjižnicah in ostalih javnih prostorih vedno prečekiram stojala z letaki in vzamem tiste najbolj vizualno zanimive. In med njimi je že kar ličen kupček koncertnih letakov, ki jih je oblikoval Zoran.  Oblikuje tudi plakate, pred kratkim pa je sodeloval pri prav posebnem projektu in zdizajniral ovitek ploščka, o čemer (in še o čem drugem) lahko preberete tudi na njegovi spletni strani in blogu. Zoran pa nam v intervjuju postreže tudi z odličnimi linki. In nekam sumljivo se mi zdi, da imajo fantje iz nekega točno določenega konca Slovenije zelo radi brokoli in tofu. :)
KDO SI IN KAJ POČNEŠ?
Sem Zoran Pungerčar, plačo si služim kot grafični oblikovalec, drugače pa rišem in oblikujem plakate za koncerte. Rad jem brokoli in tofu. Rad tudi pijem kavo. Vsaj tri na dan.
KAKO PONAVADI POTEKA TVOJ DAN?
PON-PET: zgodnje ustajanje, sprehajanje psa, nato sledi pedaliranje v službo, kjer senadaljnih 8 ur ukvarjam z reševanjem vprašanj iz sveta oblikovanja in postavljanja revij, nato odpedaliram nazaj domov kjer si skuham tretjo ali četrto kavo in v najboljšem primeru še kaj narišem.
VIKEND: sobota in nedelja potekate bolj počasi in sta zato primerni za sprehajanje po hribih in ostale stvari za katere mi zmanjka časa čez teden. Tudi rišem najraje med vikendi, ker si lahko takrat res vzamem čas. Tako lastni projekti ponavadi nastajajo ob nedeljah zvečer.
KDAJ IN KAKO SI SE ZAVEDEL, DA BO GRAFIČNO OBLIKOVANJE TVOJ POKLIC?
Takšnih in drugačnih »trenutkov resnice« je bilo že kar nekaj, prvi pa je bil na koncu osnovne šole. Na gimnazijo nisem hotel, ker sem vedel, da sem prelen, ekonomska šola se mi je zdela dolgočasna, so pa tisto leto odprli program medijski tehnik na Srednji šoli tiska in papirja, pa sem rekel, da grem poizkusit. Še danes sem mnenja, da je bila to ena izmed boljših odločitev.
BI ZNAL Z BESEDAMI OPISATI SVOJ SLOG ILUSTRACIJE IN OBLIKOVANJA?
Sodelavka je moj stil nekoč opisala kot naivnega, ampak v dobrem pomenu besede. Sam bi rekel, da so moje ilustracije malce primitivne, grobe, čudaške... vse kar mi roji po glavi pa ne morem vtaknit nikamor drugam.
POVEČINI OBLIKUJEŠ PLAKATE IN LETAKE ZA KONCERTE. ZANIMA ME, KOLIKO SE V TEM PRILAGAJAŠ BENDU/IZVAJALCU IN ČE MORAJO MORDA IZDELEK "POŽEGNATI", PREDEN GRE V TISK?
Plakate delam »po naročilu« organizatorjev koncertov, parkrat pa se je zgodilo, da sem delal tudi turnejski plakat po naročilu banda. Vedno se trudim, da je ilustracija na nek način povezana z bandom za katerega delam. Stil glasbe vpliva na sam izgled, vendar nočem, da bi me to omejevalo. Proces se vedno začne z googlanjem za preteklimi plakati bandov, ker me vedno zanima, kakšne asociacije je band vzbujal pri ostalih oblikovalcih. Sledi branje besedil in iskanje zanimivih pojmov iz le-teh, ki bi se jih dalo zanimivo upodobiti. V sam proces nastajanja spada tudi poslušanje čimveč glasbe banda v obdobju, ko zanj oblikujem plakat. Zaenkrat se ne spomnim primera, da bi band zahteval, da mora videti plakat pred tiskom, seveda pa sami organizatorji presodijo ali je grafika primerna za band. Na srečo so organizatorji ,s katerimi sodelujem, zelo na tekočem z aktualno glasbo in grafično podobo, ki spada zraven. Vsi sledijo naslovnicam albumov, plakatov itd. in imajo posledično občutek, kaj je dobro in kaj ne. S takimi ljudmi je super delati, saj razumejo in podpirajo to, kar počnem.
KOGA V SVETU OBLIKOVANJA NAJBOLJ OBČUDUJEŠ IN ZAKAJ?
Eden izmed mojih največjih favoritov je zagotovo Maxwell Loren Holyoke Hirsch, odličen mi je tudi Jon Klassen, redno pa spremljam tudi Lizzy Stewart, Nigela Peaka, Julio Pott, Scotta Bakala, Justina Bartletta, Stacey Rozich... Google Reader folder z ilustratorji je precej velik. Od slovenskih pa najbolj cenim Mino Fino, Leno Sardelo, Lukatarina, super pa se mi zdi tudi ekipa, ki ustvarja ilustracije za Tribuno. Vse naštete ljudi občudujem zato, ker vsakič, ko vidim kaj novega izpod njihovih svinčnikov ,dobim željo in inspiracijo po risanju.

TVOJE NAJLJUBŠE SPLETNE STRANI?
GLASBA:
UMETNIJE:
Pikaland 
KAJ ŠE SICER RAD POČENJAŠ V ŽIVLJENJU?
Kadar imam čas, ga rad namenim analognim stvarem. Tako rad poslušam glasbo iz vinilk in namesto iz ekrana probam brati iz revije ali knjige. Dosti časa namenim tudi glasbenim koncertom, pitju kave in sprehajanju psa. Sploh kava in pes sta super za preganjanje designers blocka.
NAČRTI IN ŽELJE ZA PRIHODNOST.
Čimveč objavljenih ilustracij, cilj sta seveda New York Times in New Yorker, hehe. Narediti še kakšno naslovnico za vinil. Z ilustracijami napolniti čimveč fanzinov in knjig. Ena izmed velikih želja, ki čaka na listi, pa je poizkusiti živeti in delati nekje v tujini.

© PEPERMINT • Theme by Maira G.