Ne, švedskih mesnih kroglic nisem jedla, lačna pa zato vseeno nisem bila. Stockholm skriva nekaj lušnih prostorčkov, kjer lahko spiješ kavo, poješ kakšen sendvič, mafin, kolaček s cimetom in kardamomom ali se do sitega naješ za kosilo. Kdaj seveda pride prav tudi kakšen fastfood.
Prijeten lokal v kleti Kulturhuset v središču mesta, tik ob trikotnikastem trgu. Saj nisva jedli samo solate, temveč tudi tortilje, da se ne bo kdo ustrašil. Med čakanjem, da zavibrira tvoja ploščica (ki izgleda kot vesoljski podstavek za krigl piva), ki jo dobiš ob naročilu, lahko prelistaš kakšno lepo knjigo.
Ta lepa in zanimiva kavarna stoji v paviljonu tik ob morju. Vsak stol je bil drugačen, miza tudi, krožnik isto. Nekakšna čolnarna in rastlinjak v enem. Smo se kar zasedele (znam uporabljati dvojino, ampak smo res bile tri, še Katarina) ob kavi in steklenici vode. Priporočam!
Tudi v modernem muzeju (ki je bolj galerija:) imajo svojo restavracijo. Tudi to oglašujejo kot eno z najlepšim razgledom na mesto. Kar fajn sem se najedla, ta krožnik je bil enormen.
V Fotografiski sicer nismo nič jedle, smo le malce posedele ob panoramskih oknih z lepim razgledom na Stockholm, otoke in eno izmed pristanišč. Če pa boste lačni po ogledovanju razstav, le prigriznite kakšen sendvič s škampi. Če bo ravno čas kosila, se iz Fotografiske napotite čez taprometno cesto, poiščite stopnice ob tisti visoki strmi skali in že boste pri Hermansu.
Hermans je sicer vegi, je pa zelo zelo fino. Plačaš 100 kron in poješ, kolikor in kar želiš. Razgled je menda eden lepših, a mi smo lahko pol kosila gledali le eno veliko ladjo, ki je plula mimo v pristanišče. V Hermansa hodijo stari in mladi, samo ne si v kavo stresat sladkorja s kardamomom, ker ni dobra.