LONDON // IZLOŽBE

LONDON // IZLOŽBE

torek, 12. junij 2012

V Londonu niti približno nisem fotkala toliko kot ponavadi. Preveč ljudi povsod, jaz pa rada v miru poslikam vsak kotiček izložbe brez mimoidočih v njih (moje vreče in torbe izvzete, heh). Poleg muzejskih štacunc, kjer itak vsakič malce umrem in mi srce plapola ob vseh lepotah, glava pa ga opozarja na trapaste dimenzije kovčka in kako si bom vse te printe in plakate raje naročila po pošti, dvestoenaintridesete beležke pa tudi ne rabim, sem se lepih izložb nagledala predvsem na Sloane Streetu. Tam je tudi trgovinica LARE BOHINC. Izjemno prijetno dekle nam je razkazalo Larine izdelke, jaz sem jo nevljudno spraševala, kje ima Lara studio /za en rojstni dan si namreč želim na obisk k Lari in Niki/, pobožale smo svilene šale in šepetale v slovenščini o vseh detajlih in šiku. 

In smo šle dalje, po ulici prestiža vse do kičastega in z vsem napolnjenega Harrodsa, kjer sem si kupila petkilski ACNE PAPER in rekla fakof mislim na težak kufer. Na koncu sem si itak kupila še enega, hihi, vse za nepomečkane plakate in revije! Tam okoli je tudi fletna uličica, kjer domuje britanska kraljica punčkastega pin up kiča. LULU GUINESS, seveda! Že prodajalka je povsem ustrezala profilu, mene pa sicer ves ta lak in žnablčki niso prepričali. 

Za Angleže je značilna tudi kultura klobučkanja, zato sem in tja naletiš tudi na kakšen mini butik z njimi. Spodaj levo pa je Marnijeva izložba. 

Na Sloane Squaru je tudi trgovinica KATE SPADE, a me smo vanjo pokukale v Covent Gardnu. Pred lično prodajalno sta dekleti, oblečeni v tipičen KS slog, pripravljali čajanko za mimoidoče.

Mmm, kolački in sparklingstrawberrylemonade! Res luškanu. Ampak mene je pa daleč najbolj prevzelo izložbeno okno nevemtočnokatere štacunce. To je to. Okej, v Anthropologie sem pa itak posnela precej fotk, zato si zasluži posebno objavo.

PREBERI

LONDON / BETKIN DŽUBILI

LONDON / BETKIN DŽUBILI

ponedeljek, 11. junij 2012

Obiskati London prav v obdobju praznovanja Betkinega diamantnega džubilija je bilo prav posebno doživetje. Tko no, ko se nad tabo svetlikajo ognjemeti, množica, ovita v barve britanske zastave, poje, in nimaš kaj, še ti pritegneš God Save the Queen, čeprav znaš samo refren (študije pa kažejo, da tudi Britancem ne gre dosti bolje:). In ponovno smo se zaljubljale v Harryja, komentirale Katine oblekce, vsak večer v hotelski sobi na BBC News preverjale, kako kaj princ Philip in njegov mehur in malo šmrkale ob dokumentarcu o Williamu in Dianinem pogrebu. Britanci so patrioti, ne le, ko gre za fuzbal, olimpijske in kriket. In Betko imajo radi. In jaz, ki imam tudi sicer en softspot za evropske kraljeve dvore, sem šele ob vseh teh zastavah, razstavah, koncertih, čakajočih množicah (kljub dežju) in retrospektivnih prispevkih na TV, dobila občutek o veličastnosti kraljice Elizabeth II. Stara je bila toliko kot jaz, ko je prevzela krono, in bila je prelepa na tako poseben, dostojanstven in eleganten način. In še zdaj je. Tko, toliko o Beti in njenem džubiliju. Jutri pa sledi že bolj Pepermintasta izložbena objava :) V LDN namreč nisem šla zaradi jubileja, da ne bo kdo dobil takega občutka po tej uvodni objavi, hihi.

PREBERI

U MEĐUVREMENU

U MEĐUVREMENU

četrtek, 17. maj 2012

V četrtek (pred enim tednom) sem pometla naš balčkončič z razgledom na žerjave, ljubljanske hribčke, zvonike in antene, si skuhala en čaj, vanj vsula 6 kock ledu in se zleknila čez dva zložljiva stola. In čitala. Stripe, te taoldskul, se čita. In moja najljubša beseda v stripih je "u međuvremenu". Ne le, da me vedno znova nasmeji, po mojem mnenju nosi še toliko drugih pomenov, ki odlikujejo stripe. Kako te samo ti znajo v hipu prestaviti iz enega prizora v drugega in kot bralec povsem zaupaš toku zgodbe. Verjameš dvojno, sliki in besedi. Kokrkoli že, fino je bilo, cel paketek Blek-Zagor-AlanFord sem prebrala v dveh dneh.

PREBERI

SKOZI IVIN OBJEKTIV

SKOZI IVIN OBJEKTIV

sreda, 16. maj 2012

Pred kakšnim mesecem sem na intervju povabila IVO NOVAK, ki jo, sem prepričana, že vsi dobro poznate po njenih čudovitih fotografijah, ki jih deli na svoji v nulo dodelani, premišljeni in prelepi strani in iskrenem blogu. Dobili sva se v kavarnici, a še preden sva začeli s pogovorom ~ o poročni fotografiji, seveda ~ je morala Iva opraviti še en sestavni del intervjuja, fotografiranje. Vmes je prišla še po svoj fotoaparat, jaz pa sem se med čakanjem zaposlila s pregledovanjem zapisanih vprašanj, napisala nekaj opomb in, hja, že začela risati in pogledovati na uro, kje le sta se Iva in fotograf tako dolgo zadržala ... In potem s kotičkom očesa opazim Ivo, kako fotografira ... mene. Zgodba med mano in fotografiranjem res ni romantične narave, če fotoaparata ne držim v roki jaz, ampak kdo drug. Zato sem postala nervozna in se takoj uprla. Ko sem nato Ivo spraševala vse sorte o poročni in zaročni fotografiji in se je razgovorila (že to počne s takšnim žarom, da je kar neverjetno!) o procesu dela, sem nekje v kotičku misli že sumila, da bi se njej pa nekoč nekje pa res pustila fotografirati. Recimo, če se bom kdaj res poročila pa to. No, Iva me je tistega hladnega jutra nekajkrat vseeno uspela ujeti v objektiv. In čeprav sem na fotografijah jaz in sem sama sebi seveda čudna, sem po drugi strani točno taka. 

Iva, hvala ti še enkrat za pogovor in fotkice (kjub upiranju sem vesela, da jih imam:).

PREBERI

SPEACHLESS

SPEACHLESS

nedelja, 13. maj 2012

Well, bom iskrena. Poleg tega, da mi je tale moja spletna stran v preteklih treh letih (ja, ravno te dni je Pepermint pihal svečke, kmalu pa boste nanj priklikali kar milijontič!) prinesla sama fina poznanstva, priložnosti, odkritja in še in še, mi polepšala marsikateri dan, me spodbudila k sprehodom in izletom z Arčijem v rokah, mi še bolj odprla oči in čut za lepo in nasploh pripomogla k temu, da vem, kaj rada počnem in sem kakršna sem ... mi je prinesla tudi veliko krasnih  materialnih reči. Darilc. Zahval. Pozornosti. In jaz to tako težko vzamem, kar vprašajte moje domače, kako sem v zadregi, ko me pričaka kakšen paketek. Ponavadi grem po hitrem postopku gor v svojo sobo ležat na posteljo in razmišljat, kako krasno je, da se nekdo spomni name kar tako in se spet znajdem v tem hecnem začaranem krogu razmišljanja o Pepermintu. Jaz sem ful čudna, verjemite :)

In potem se je v petek zgodilo nekaj zares hecnega, čudnega in lepega obenem. Posedali smo v Argentinskem parku in N. je skočila pozdravit neko dekle, ki je ostali nismo poznali. Čez nekaj časa obe pristopita in N. mi predstavi Tamaro. Že prej sem opazila, da to dekle nosi verižico Micica in čeprav ne nagovarjam neznanih ljudi, me je res imelo, da bi jo šla vprašat, kje jo je kupila. Ker ste najbrž že opazili, da do hrvaške znamke nakita gojim same simpatije, je bil moj plan en izlet do Reke in obisk studia. Nekoč. Enkrat ob priliki. Mogoče kdaj. Nooo, s Tamaro si seževa v roko, nakar reče, da ima nekaj zame in začne brskati po torbi. Ven potegne bel škrniceljček in mi ga poda. In kaj piše na njem? Micica. In kaj je notri? Ta preprelepa broška. 

Mislim, da so se mi takoj začele tresti roke in nič mi ni bilo jasno. Od kje ta punca, ki me prvič vidi in je čisto slučajno tam v parku, v torbi nosi nekaj zame, nekaj z Reke, nekaj od Doris in Stefana. Zame.  

 Zdaj pa ne vem več, kaj naj sploh še napišem. 

♥ Doris in Stefano, hvala vam puno!

{in hvala vsem, ki veste, da Pepermint ni kar tko}

PREBERI

GARAŽNA RAZPRODAJA

GARAŽNA RAZPRODAJA

sobota, 12. maj 2012

V parku Tabor že od zgodnjih dopoldanskih ur poteka garažna razprodaja. Kljub temu, da sem bila tam med prvimi obiskovalci, je bilo postavljenih že veliko stojnic z zanimivimi predmeti, garažni prodajalci pa so že čakali svoje prve kupce. Med drevesi so plapolali baloni in zastavice, toplo pa že ob desetih kot sredi poletja. Če želite pokukati na stojnice, je danes pravi čas, saj je za jutri napovedano slabo vreme in morda štantkov ne bo. Glede na lep odziv pa to gotovo ne bo prva in zadnja garažna razprodaja na Taboru.

PREBERI

ZEK V ZAKLONIŠČU

ZEK V ZAKLONIŠČU

Včeraj je bil tak prijeten večer. Posedali smo na deblih v Argentinskem parku in počasi je na mesto padel mrak in nad nas zvabil male netopirčke. Pod zemljo pa razstava. Kaj naj rečem, ZEK fantje so eni norci in to si res morate ogledati sami. Pričakujte vse, samo tega, kar smo od njih vajeni, ne. Ali pač - kot vedno so tudi tokrat prestavili meje še malce naprej in za/ukrivili marsikateri nasmešek. Z drugimi besedami ... OFAK KOK DOBR.

PREBERI

VIRTUALNI ŠOPEK

VIRTUALNI ŠOPEK

sobota, 28. april 2012

Mini šopek marjetic (in spominčic) virtualno pošiljam Ivi v deželo tulipanov.

PREBERI

100x AMBIENT

100x AMBIENT

sreda, 25. april 2012

April 2012. Stota številka revije AMBIENT, moje najljubše revije na svetu, ki me je, naj se sliši še tako hecno, močno definirala. Skupaj s še nekaterimi (zame) ikonami slovenskih medijev, ki so vzbudile moje zanimanje za lepo, zanimivo, sodobno. Govorim o Trendu in Jožici Brodarič, Cik Caku in Katji Škoberne, Osmem dnevu in Saši Šavel (ter drugih), Nini Zagoričnik in njenih oddajah na Valu 202. In govorim o Nadi Vodušek in Ambientu. To so ženske, ki sem jih občudovala kot najstnica in so opravljale zame sanjske službe. Tako kot one sem si želela nekoč znati artikulirano in tehtno razpravljati o temah, ki so se mi zdele nadvse zanimive in vznemirljive. In potiho sama pri sebi to tudi pogosto počnem, nenazadnje sem študirana punca, več kot deset let starejša od tiste Katje, ki je prepričevala očija, da bi gledala Jožico ali Cik Cak in kdaj tudi trmasto vztrajala ob čertkih zvečer pri Osmem dnevu, čeprav so govorili o kakšni meni povsem nezanimivi knjigi ali opusu ne vem koga :) Zato stoto številko Ambienta in ta zapis na Pepermintu izkoriščam tudi za zahvalo vsem naštetim ženskam, ker so bile moj navdih in pripomogle k temu, da sem vzljubila in se zaljubila v svet popularne kulture, umetnosti in oblikovanja. In vsega, kar še spada zraven. Hvala. 

p.s.// In omajgad, Almira Sadar ima prečudovit dom studio!

PREBERI

HIŠA PRAVLJIC // SLIKANICA

HIŠA PRAVLJIC // SLIKANICA

petek, 13. april 2012

S tem, da smo si lahko na rednem programu Kinodvora ogledali celovečerno animiranko Hiša pravljic, sovpada tudi izid istoimenske slikanice v slovenskem prevodu, ki so jo izdali pri Sanjah. Tako kot risanka, je tudi slikanica neopisljivo čudovita. Ilustracije Rebecce Dautremer so zgodba zase. Krhke, tanke in obenem bogate v detajlih in zamolklih barvah, ki oživijo točno tam, kjer je treba. Pravljica sama pa ... pravljična. O pravljicah. Anik Le Ray je zapisala pripovedko o malce strašljivi hiši in o radovednem Natanu, ki se tja preseli z družino. V prepovedano sobo bi vstopil vsak radoveden otrok (ker - kateri otrok pa ni radoveden, sploh ko gre za prepovedna reči?) in tako tudi Natan za prepovedanimi vrati odkrije veliko skrivnostno knjižnico, polno zgodb in črk. Ki jih fantek še ne razume, saj ne zna brati. A pravljice bledijo, treba jih je rešiti, z njimi pa vse male in velike, prijazne in hudobne pravljične junake. Sporočilo knjižice pa prav tako, kot pravi teta Eleonora ... človek nikoli ne bi mogel živeti brez sanj.

PREBERI

BETWEEN FASHION

BETWEEN FASHION

torek, 10. april 2012

Naj mu bo, FW, če sem že spremljala revije skozi objektiv, objavim še en paketek tistih, tanaskrivajnih. Nekje vmes med odštevanjem sekund na pisti, med čakanjem na začetek in med posedanjem, klepetanjem in asistentskim delom se namreč zgodijo trenutki, ko moda pride v življenje. V last in posest resničnih ljudi, ki so te in te kose kupil, dobili v dar, zanje hranili dinarčke, se vanje v trenutku zaljubili ali jih hoteli ogledovat v izložbo dan za dnem, jih odkrivali v omarah drugih, obiskih boljšakov po svetu ali vintidžsejmov doma. In potem pride en takle večer in skupaj moraš spraviti oblačilca z različnimi zgodbami, Tudi to je FW.

PREBERI