STOCKHOLM {GALERIJE + MUZEJI}

STOCKHOLM {GALERIJE + MUZEJI}

ponedeljek, 11. julij 2011

FOTOGRAFISKA

Absolutni a must obiska švedske prestolnice je fotografski muzej. Lociran je v nekdanji industrijski stavbi tik ob morju in večpasovnici pod navpično steno, ki nakazuje stockholmski predel Södermalm, Fotografiska pa sočasno ponuja na ogled več vrhunskih razstav. Izredno lep Fotografiskin CGP srečuješ po celem mestu v obliki pisanih nalepkic, v sami stavbi pa se ponavlja vsepovsod - na steklenih drsnih vratih, toaletah, ohranjevalnikih zaslona v predverju.

Četudi smo za las zamudile razstavo kultnega škotskega fotografa Alberta Watsona, smo si lahko ogledale par nadvse vznemirljivih razstav. Denimo izjemno močno selekcijo del enega najvidnejših fotografov 20. stoletja, Roberta Mapplethorpa. Osuple nasmeške je na naše obraze izvabil The Invisible Man, Liu Bolin, ki se kot kameleon na fotografijah zliva z okoljem, včasih tako zelo, da ga komaj najdeš. Prekrasne pa so bile fotografije modnega fotografa Petra Faraga, ki me je povsem očaral z razstavo Northern Women in Chanel. 

Robert Mapplethrope: Isabella Rossellini in Patti Smith

The Invisible Man

Peter Farago in Ingela Klemetz-Farago: Northern Women in Chanel

 MODERNA MUSEET + ARKITEKTURMUSEET

Muzeja moderne umetnosti in arhitekture se nahajata v isti, moderno prenovljeni stavbi na otočku Skeppsholmen, do katerega pridemo čez most ob švedskem narodnem muzeju. Oznake so na otoku prav smešno postavljene, a se je prav prijetno izgubljati pod velikimi kostanji. In še toliko bolj prijetno se je nato sprehajati po ledenih razstavnih dvoranah. :) 

V Moderna Museet je trenutno (poleg stalne razstave nekaterih največjih modernistov naše dobe, tudi Picassa) na ogled prikaz življenja in dela feministične umetnice Siri Derkert, ki je bila ženska mnogih talentov in svobodnih nazorov. Če me ne bi tako zeblo, bi se dlje časa zadržala med njenimi modnimi skicami, tako pa sem kaj hitro pobegnila v muzejsko trgovinico. Na drugi strani muzejske zgradbe se nahaja arhitekturni muzej, kjer se lahko sprehodiš med izvirno postavljeno razstavo Manmade Environment. Poglejte, kako je lepo!

Bile smo tudi v Nordiski, kjer pa nisem ravno veliko fotkala, saj je bilo v tem ogromnem muzeju, nekakšnem švedskem ekvivalentu našega etnografskega muzeja, čisto preveč vroče in zadušljivo.

Je pa v Nordiski na ogled vse od tradicionalnih švedskih pogrinjkov, tkanin, otroških igrač, pohištva, mode, zgodovine moških kopalk,... pa do prelepih rdečeličnih Samijev, izvornih prebivalcev Severne Evrope, regije Sápmi, ki v kulturni in jezikovni zavesti med sodobnimi prebivalci živi še dandanes. O tem, kako sem v muzeju na prostem opazovala lose, pa kdaj drugič. :)

PREBERI

S T O C K H O L M

S T O C K H O L M

petek, 8. julij 2011

Tako. S Švedske sem se vrnila s par kilogramov težjo prtljago in skoraj polno spominsko kartico v fotoaparatu. Za začetek pokažem nekaj najbolj turističnih razgledov, ki sem jih že na poti sproti tilt-shiftala. Stockholm si bom zapomnila predvsem po težko izgovorljivih imenih ulic, dnevu, ki traja do enajstih zvečer, lepih, zanimivih in dragih trgovinah, po šik oblečenih fantih, leponogih puncah, zanimivih muzejih in galerijah, zelenih parkih, mostovih in neslanem morju, vaxholmskih počiniških hiškah, cimet+kardamom kolačkih. In po tem, da sem videla lose. Ko uredim vse fotke, vas čaka štokholmski izlet po trgovinicah, galerijah, stritartu, izložbah, fajn prostorih za malico ali kosilo itd. 

Lep vikend vam želim in pridite kaj pokukat semle naslednji teden.

PREBERI

MOJCA BERHTOLD – KO POTREBUJEMO NEKOGA, DA IZ KVADRATNIH METROV NAREDI DOM PO NAŠI MERI

MOJCA BERHTOLD – KO POTREBUJEMO NEKOGA, DA IZ KVADRATNIH METROV NAREDI DOM PO NAŠI MERI

petek, 24. junij 2011

Dom. Čarobna beseda, ki ima posebno mesto v našem vokabularju in naših mislih, vsakemu pomeni nekaj drugega. Prostor, kjer odraščaš, iz katerega odideš v svet in na svoje. Morda je dom prav to – biti na svojem. In bivati v okviru tistih kvadratnih metrov, ki so nam dani, je lahko res sanjsko. Še posebej, če nam pri uresničevanju naših sanj pomaga nekdo, ki nam stene in tlake pokaže v novi, lepi, našim željam, potrebam in življenjskemu slogu prilagojeni podobi.

Prav to počne Mojca Berhtold, arhitektka, ki se odlično znajde v svetu notranjega opremljanja prostorov. Pri svojem delu se rada igra z oblikami in materiali, osnovne oblike povezuje v različne kompozicije in tako tvori vedno nove in nove dimenzije prostora. Pomembno vlogo pripisuje tudi barvam, vendar se izogiba reševanju prostora le z barvami, bolj se poglablja v psihološke učinke uporabljenih barv.

Poseben izziv pri opremljanju prostorov zagotovo predstavlja iskanje kompromisa med željami in potrebami naročnika ter strokovnim mnenjem arhitekta. Mojci se ideja vedno porodi tedaj, ko vidi in občuti določen prostor, se seznani z njegovimi pozitivnimi in negativnimi lastnostmi. Smernice pri vsakem projektu nedvomno ostajajo naročnikove zahteve in želje. Z načrtovanjem se prepletajo z arhitektovo idejo, ki se šele ob natančnejšem spoznavanju naročnika razvija in raste.

Ko pogledamo podobe interierjev, ki jih je načrtovala Mojca, lahko kljub raznolikim prostorskim danostim in projektom izluščimo rdečo nit njenega sloga. Prostori so zračni, svetli in udobni.  Premišljeni kombinaciji lesa, blaga in drugih materialov je dodana ravno pravšnja količina barve, ki interieru, pa najsi gre za dnevni ali spalni prostor, kuhinjo ali kopalnico, poslovne prostore ali trgovino – doda tisto piko na i, ki ločene sobe in kotičke poveže v zaključeno celoto. 

Vabim vas, da si ogledate Mojčino spletno stran, se z miško sprehodite po virtualnih sobanah in si v domišljiji naslikate vaš sanjski dom. Slednje je, ob čudovitih prostorih, ki jih ustvarja Mojca Berhtold, skorajda neizogibno.

PREBERI

MORNARČKI V KRESU

MORNARČKI V KRESU

torek, 21. junij 2011

prvi dan poletja. tako kot se spodobi, so ga otvorili tudi v otroški knjigarni kres pod gradom - z novo mornarsko podobo. krasna je, a ni? kar ulegla bi se na sedežno in gledala valovanje morja, poigravanje svetlobe na zavesah in ladjice. malce pogrešam krekov trg, vrvež pred vzpenjačo, lepe slikanice, mulčke, hektično lutkovno gledališče in najbolj - super sodelavce! pridem pogledat mornarčke še v živo, se vidimo! aja, vse je povsem ročno izrezljano in sestavljeno, i know the drill, zato lahko le hvalimo kreativnost punc (in fanta, če je bil zraven - če se ne motim, je fotkal:).

PREBERI

SISI BLOGERSKI MEETUP

SISI BLOGERSKI MEETUP

četrtek, 16. junij 2011

Včeraj nas je Silvia povabila, naj se ji pridružimo na Retro sredi, blogerskemu srečanju v trgovinici Sisi. Z aperolčki in kolački, z zastavicami iz blaga pred izložbo in prijetno glasbo, ki je prihajala z odra pred Škucom. 

S temi srečanji je tako, na njih se vedno najde nekaj znanih obrazov in nekaj tistih neznanih. No, neznanih, v blogerskem svetu je to težko. :) Za vsako punco nekako veš, kam spada, ker bereš njen blog, še posebej, če je to modni blog. Jaz, ki če že dam na blog kakšno svojo fotko, je to fotka superg, sem morda bolj na anonimni strani in mi je potem vedno malce nerodno povedat kdo sem in kaj sem. Ampak včeraj je bilo tako fajn.

Ko sem hodila iz mesta proti domu, sem razmišljala, kako mi je lepo. Ljubljano imam rada. Spoznavam toliko čudovitih ljudi, ki se ukvarjajo s prekrasnimi rečmi. Se navdušujejo nad lepim, vsak na svojem področju, najsi bo to arhitektura, likovna umetnost, fotografija, moda, oblikovanje, hišni dekor. :) To je ena od lastnosti, ki jih pri ljudeh najbolj cenim - živeti z odprtimi očmi, videti, opaziti. Tako kot je včeraj razlagala Silvia (saj se ne spomnim, če je bilo povsem takole:), ki jo sprašujejo, zakaj potrebuje novo šalčko, če jih ima pa že dovolj. Zato, ker je lepa. In z njo je tudi bivalni prostor lepši. Lepše je tudi jutro in z njim prva kava. Lepši je dan. Mala komaj opazna razlika.

In tako sem se včeraj odločila, da mi ne bo nikoli več nerodno reči, da sem Katja in da pišem blog, ki se mu reče Pepermint. To je nekaj, kar rada počnem, kar počnem lahkotno in iskreno in mi ni odveč. To ni hobi ali služba, to je nekaj, kar je že tako del mene, da sem čustveno navezana na to podobo, ki se odpre pred mano (in pred vami), ko kliknem na srček v zaznamkih. Pepermint je moj mali Ambient, ki je moja najljubša revja že od zgodnjih najstniških let. Je moj mali Osmi dan, oddaja, ki sem jo čakala vsak četrtek, in so vsi doma zavijali z očmi, kaj le vidim na tej kulturi. Pepermint je moj časopisek, moja glossy revija, moj spletni portal. In ni dnevnik, ni pisarija o meni in mojih dneh. Okej, malce tudi, ampak vse skozi prizmo navdušenja nad drobnimi in velikimi lepotami vsakdana. In enostavno najbolj izi stvar na svetu je srkati aperolček in klepetati z ljudmi, ki jim vsega tega ni potrebno razlagati in utemeljevati, kako pa to ni izguba časa. :)

In jaz upam, da bom vedno taka, tudi ko bom hodila v tazaresno službo in mi bodo otroci pri zajtrku razbijali lepe šalčke. Bom šla med kakšno prosto urico na sprehod po mestu, po poti srečala katero od čudovitih blogerk, si ogledala kakšno razstavo in na koncu stopila v Sisi, kjer bo morda Silvia (ki ima tri otroke in je enostavno čudovita!) ali pa katera od drugih deklet in skupaj bova izbrali kakšno novo lepo šalčko. Zato. Nekateri ljudje že vemo, zakaj. :)

Hvala za lep večer!

PREBERI